Živjo, se opravičujem, ker res dolgo nisem pisala, ampak moraste razumeti, da sem imela veliko dela za šolo.
No tu je tretji del:

Po pogledih sem vedela, da tudi ona ni naj bolj priljubljena tukaj, nekaj punc je zavilo z očmi, nekaj fantov se je zasmejalo, ostali pa je tako ali tako niso opazili. Ko je zvonec končno zazvonil, sem se odpravila z drugimi učenci do jedilnice, kjer smo imeli malico. Malica ni bila okusna, začela sem pogrešati mamino kuho. Poleg mene je na eni strani sedela Neja, na drugi strani pa ena od tistih zoprnih punc, ki je očitno mislila, da sem glavna osumljenka v njenem življenju in mi zastavila ducat vprašanj.
»Kako to, da si prišla na našo šolo?« njen čop je poskakoval na njeni glavi.
»Živim tukaj.«
»Kako to, da te še nikoli nisem videla?« Skomignila sem.
»Zakaj tako malo govoriš?«
»Bi jo že enkrat pustila pri miru?« se je oglasila Neja.
»Kaj se pa ti vtikuješ?«
»Samo pusti jo, nova je. Kako bi bilo tebi če bi te nekdo zasliševal že na prvi dan?«
Pustila sem, da gre prepir dalje, saj sem le tako imela mir pred njo, kasneje se morem zahvaliti Neji. Po malici sva ostali in pospravili mizo.
----
Lp
Pas se beremo naslednjič...
A7

»Hvala«
»Za? Le ni se mi je dalo več poslušati, ampak to vedno počne takšna pač je.«
Pokimala sem. Vedela sem kakšni so taki ljudje. Pred učiteljico Mlakarjevo sem imela še eno učiteljico, bolj varuško, ki me je vse skozi kar nekaj spraševala in me morila, čeprav ji je mama neštetokrat povedala, da nisem zgovorna.
Enkrat me je, ko mame ni bilo doma, me je čuvala. »Zakaj si takšna?«, vprašanje me je presenetilo in zbegalo. Saj sva po navadi večerjali v tišini.
»Če bi bila bolj normalna, bi imela več prijateljev.«
Na to vprašanje nisem znala odgovoriti, saj sem jih imela komaj 5. A besede so me tako prizadele, da sem mami komaj čez teden dni povedala kaj se je zgodilo. Mama je varuško takoj odpustila in najela učiteljico Mlakarjevo.
Zvonec je zazvonil in me prebudil iz preteklosti. Z Nejo sva odhiteli k naslednji uri – zgodovini. Zgodovina je eden mojih najljubših predmetov. Danes nam je učitelj povedal potek dela za letos in nam povedal datume ocenjevanj. Vzeli smo tudi prvo snov. Nastanek človeštva. Seveda sem vedela, da opic nisem pa vedela, da je najstarejše glasbilo doma v Sloveniji. Bilo je zanimivo. Naslednja ura je bila slovenščina. Te ure z Nejo nisva imeli skupaj, me je pa odpeljala do moje učilnice za kar sem ji zelo hvaležna. Učiteljica, Bojana Zdolšek nas je najprej posedla. Sedeti me je dala z Lotris. Lotris je bila tiha punca iz Španije. Sem naj bi se preselila s svojo mamo. Toliko mi je vsaj povedala Neja. več nisem vedela in tudi nisem hotela izvedeti, a ona je imela očitno drugačne namene.
»Živjo, jaz sem Lotis.« Nisem ji vrnila pozdrava. Že od kar me je mama na spoznavnem dnevu potisnila med gručo otrok in rekla naj se igram z njimi. Tam sem dejansko spoznala prijateljico, a jo je njena mama ko naju je videla skupaj prijela za roko, me čudno pogledala in jo odpeljala stran. Punčka me je še enkrat pogledala in mi pomahala. Pomahala sem ji nazaj in stekla k mami. In po tem sta se obe z mojo svetovalko strinjali, da vrtec ni najboljša zamisel.
Ura je minila hitro in naslednji dve tudi. Po pouku sem odšla na vlak in se sedla na prvi prazen sedež. V torbi sem poiskala slušalke in začela poslušati mojo najljubšo pesem. Izstopila sem na postaji in prišla domov. Doma me je mama čakala z skuhanim, mojim najljubšim, kosilom.