PisalnicaLabirint neba in morja 1. del
1
______________________________________
V neznanem nam svetu se je nahajala dežela Lorenia. v Lorenii je bilo pet regij, središčna pa je bila Monemento. V njej se je nahajala tudi prestolnica Lorenie, Demunster. V sredini Demunstra pa je bil del mesta, ki je bil obvarovan z kamnitim obzidjem, med stenami obzidja pa se je tisti del mesta imenoval Notranje mesto. In ko ravno razlagamo o Demunstru in Notranjemu mestu, pa seveda ne moremo pozabiti na simbol in ponos Demunstra in cele Lorenie; veliki grad, v katerem je živela Lorenska kraljeva družina.
No, natanko tu se začne naša zgodba, in to sredi junija, ko je sonce že pošteno pripekalo in vse je kazalo na vroč junij in nasploh vroče poletje. Bilo je dopoldne, in vse je bilo mirno, a ne za dolgo. Kmalu se je zaslišal tresk, kot da je nekaj padlo in se glasno razbilo.
"Emma Maria Timson-Chestell!" je po celemu vzhodnemu delu gradu zagrmel glas kraljice Penelope. "A ti nisem že večkrat ponavljala, da raje ne dirjaj po stopnicah, saj lahko zadeneš še kakšno vazo, ki so nam jo podarili kaki kralji sosednih dežel!"
"Oprosti mami, nisem hotla, ponesreči sem!" se je oglasila Emma Maria Timson-Chestell, krajše kar Emma. Po stopnicah je dirjala ravno zato, ker sta se z Willom spet lovila po gradu.
Emma je 12-letna hčer kraljice Penelope in kralja Alberta, torej je ona princesa Lorenie. Na milijone deklet po svetu bi si želele tako življenje, kot ga ima ona, a Emma nad svojim življenjem ni bila ravno navdušena. Dolgočasne dneve pa je rada preživljala z Willom, njenim vrstnikom, sinom grajskega gozdarja. Cele dneve sta se lovila po gradu in se igrala skrivalnice, saj Emma ni imela nič več za delati.
Will je bil njen edini prijatelj, poleg vseh služabnikov in delavcev na gradu. In tako je Will skoraj ujel Emmo, a ni bilo več časa za igro, saj se je bližalo kosilo.
Na daljnem koncu mize je sedel kralj Albert, Emmin oče. Na njegovi levi je sedela kraljica Penelope, Emmina mama. Na kraljevi desni pa je sedela Emma. Za dolgo mizo so sedeli tudi sodnik, kraljev svetovalec, in Albertova dva prijatelja, lorda Bertos in Hanengel. Vsi so bili oblečeni v kraljeva oblačila, razen Emme, ki se je trudila pod mizo skriti svoje strgane kavbojke.
Penelope je strogo pogledala Emmo, ki ni takoj razumela zakaj se gre. Kraljica ji je pomignila na njene lase in Emma je takoj naredila iz spuščenih razčefranih las malo nerodno figo. Emmini lešnikovo-rjavi lasje so ji segali do trebuha, v njenih očeh pa si skoraj lahko videl srednje globine morja.
Potem ko so vsi v tišini pojedli, so vsi razen treh članov kraljeve družine odšli. Albert je potegnil iz žepa pismo in ga ženi in hčerki prebral:
SE NADALJUJE...
V neznanem nam svetu se je nahajala dežela Lorenia. v Lorenii je bilo pet regij, središčna pa je bila Monemento. V njej se je nahajala tudi prestolnica Lorenie, Demunster. V sredini Demunstra pa je bil del mesta, ki je bil obvarovan z kamnitim obzidjem, med stenami obzidja pa se je tisti del mesta imenoval Notranje mesto. In ko ravno razlagamo o Demunstru in Notranjemu mestu, pa seveda ne moremo pozabiti na simbol in ponos Demunstra in cele Lorenie; veliki grad, v katerem je živela Lorenska kraljeva družina.
No, natanko tu se začne naša zgodba, in to sredi junija, ko je sonce že pošteno pripekalo in vse je kazalo na vroč junij in nasploh vroče poletje. Bilo je dopoldne, in vse je bilo mirno, a ne za dolgo. Kmalu se je zaslišal tresk, kot da je nekaj padlo in se glasno razbilo.
"Emma Maria Timson-Chestell!" je po celemu vzhodnemu delu gradu zagrmel glas kraljice Penelope. "A ti nisem že večkrat ponavljala, da raje ne dirjaj po stopnicah, saj lahko zadeneš še kakšno vazo, ki so nam jo podarili kaki kralji sosednih dežel!"
"Oprosti mami, nisem hotla, ponesreči sem!" se je oglasila Emma Maria Timson-Chestell, krajše kar Emma. Po stopnicah je dirjala ravno zato, ker sta se z Willom spet lovila po gradu.
Emma je 12-letna hčer kraljice Penelope in kralja Alberta, torej je ona princesa Lorenie. Na milijone deklet po svetu bi si želele tako življenje, kot ga ima ona, a Emma nad svojim življenjem ni bila ravno navdušena. Dolgočasne dneve pa je rada preživljala z Willom, njenim vrstnikom, sinom grajskega gozdarja. Cele dneve sta se lovila po gradu in se igrala skrivalnice, saj Emma ni imela nič več za delati.
Will je bil njen edini prijatelj, poleg vseh služabnikov in delavcev na gradu. In tako je Will skoraj ujel Emmo, a ni bilo več časa za igro, saj se je bližalo kosilo.
Na daljnem koncu mize je sedel kralj Albert, Emmin oče. Na njegovi levi je sedela kraljica Penelope, Emmina mama. Na kraljevi desni pa je sedela Emma. Za dolgo mizo so sedeli tudi sodnik, kraljev svetovalec, in Albertova dva prijatelja, lorda Bertos in Hanengel. Vsi so bili oblečeni v kraljeva oblačila, razen Emme, ki se je trudila pod mizo skriti svoje strgane kavbojke.
Penelope je strogo pogledala Emmo, ki ni takoj razumela zakaj se gre. Kraljica ji je pomignila na njene lase in Emma je takoj naredila iz spuščenih razčefranih las malo nerodno figo. Emmini lešnikovo-rjavi lasje so ji segali do trebuha, v njenih očeh pa si skoraj lahko videl srednje globine morja.
Potem ko so vsi v tišini pojedli, so vsi razen treh članov kraljeve družine odšli. Albert je potegnil iz žepa pismo in ga ženi in hčerki prebral:
SE NADALJUJE...
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej.
Punca, to je dobro. To je dejansko dobro.
Opisovanje dogajanja je dejansko čudovito, kar tako naprej.
Malo popazi na vejice, na s-je in z-je pred besedami, na slovnično pravilnost... drugače bi lahko bila malce več opisala, ampak meni je všeč. Pa na zaporedje besed pazi, o ja.
Drugače pa mislim, da se bo iz tega razvila dobra zgodba.
Punca, to je dobro. To je dejansko dobro.
Opisovanje dogajanja je dejansko čudovito, kar tako naprej.
Malo popazi na vejice, na s-je in z-je pred besedami, na slovnično pravilnost... drugače bi lahko bila malce več opisala, ampak meni je všeč. Pa na zaporedje besed pazi, o ja.
Drugače pa mislim, da se bo iz tega razvila dobra zgodba.
1
prvič tukaj
Moj odgovor:
Nenaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave s simpatijo
Živijo! jaz mam eno težavico. imam simpatijo in ne morem nehat razmišljat o njem! mela sem že prej simpatije, ampak on je res tisti, ki mi je resnično všeč, ne zato kr je lep ampak kr je spoštljiv, prijazen in vljuden. jaz sem nova na soli, on je leto starejši in je res zlo prijazen z mano in rabim nasvet kako se zacet pogovarjat z njim kr me je strah. sucer me on kdaj kaj vprasa ampak se ne meniva dosti.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(16)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(9)
Šport me na sploh ne zanima.
(11)
.png "Druščina 1"){kind=small}
