______________________________________
V neznanem nam svetu se je nahajala dežela Lorenia. v Lorenii je bilo pet regij, središčna pa je bila Monemento. V njej se je nahajala tudi prestolnica Lorenie, Demunster. V sredini Demunstra pa je bil del mesta, ki je bil obvarovan z kamnitim obzidjem, med stenami obzidja pa se je tisti del mesta imenoval Notranje mesto. In ko ravno razlagamo o Demunstru in Notranjemu mestu, pa seveda ne moremo pozabiti na simbol in ponos Demunstra in cele Lorenie; veliki grad, v katerem je živela Lorenska kraljeva družina.
No, natanko tu se začne naša zgodba, in to sredi junija, ko je sonce že pošteno pripekalo in vse je kazalo na vroč junij in nasploh vroče poletje. Bilo je dopoldne, in vse je bilo mirno, a ne za dolgo. Kmalu se je zaslišal tresk, kot da je nekaj padlo in se glasno razbilo.
"Emma Maria Timson-Chestell!" je po celemu vzhodnemu delu gradu zagrmel glas kraljice Penelope. "A ti nisem že večkrat ponavljala, da raje ne dirjaj po stopnicah, saj lahko zadeneš še kakšno vazo, ki so nam jo podarili kaki kralji sosednih dežel!"
"Oprosti mami, nisem hotla, ponesreči sem!" se je oglasila Emma Maria Timson-Chestell, krajše kar Emma. Po stopnicah je dirjala ravno zato, ker sta se z Willom spet lovila po gradu.
Emma je 12-letna hčer kraljice Penelope in kralja Alberta, torej je ona princesa Lorenie. Na milijone deklet po svetu bi si želele tako življenje, kot ga ima ona, a Emma nad svojim življenjem ni bila ravno navdušena. Dolgočasne dneve pa je rada preživljala z Willom, njenim vrstnikom, sinom grajskega gozdarja. Cele dneve sta se lovila po gradu in se igrala skrivalnice, saj Emma ni imela nič več za delati.
Will je bil njen edini prijatelj, poleg vseh služabnikov in delavcev na gradu. In tako je Will skoraj ujel Emmo, a ni bilo več časa za igro, saj se je bližalo kosilo.
Na daljnem koncu mize je sedel kralj Albert, Emmin oče. Na njegovi levi je sedela kraljica Penelope, Emmina mama. Na kraljevi desni pa je sedela Emma. Za dolgo mizo so sedeli tudi sodnik, kraljev svetovalec, in Albertova dva prijatelja, lorda Bertos in Hanengel. Vsi so bili oblečeni v kraljeva oblačila, razen Emme, ki se je trudila pod mizo skriti svoje strgane kavbojke.
Penelope je strogo pogledala Emmo, ki ni takoj razumela zakaj se gre. Kraljica ji je pomignila na njene lase in Emma je takoj naredila iz spuščenih razčefranih las malo nerodno figo. Emmini lešnikovo-rjavi lasje so ji segali do trebuha, v njenih očeh pa si skoraj lahko videl srednje globine morja.
Potem ko so vsi v tišini pojedli, so vsi razen treh članov kraljeve družine odšli. Albert je potegnil iz žepa pismo in ga ženi in hčerki prebral:

SE NADALJUJE...