Pisalnica
Po pouku nisva odšli po stopnicah navzdol na kosilo, vendar sva hodili še naprej po hodniku. Zavili sva levo ter po stopnicah navzgor. Znašli sva se pred ravnateljevo pisarno. Sara debelo pogoltne slino in potrka na vrata. Tresem se od strahu kot šiba na vodi.
"Kar naprej!" reče ravnatelj na drugi strani.
Primem kljuko. Kolena se mi tako zatresejo, da me je Sara zaustavila.
"Počakaj! Ne moreš iti h ravnatelju taka! Samo vdihni in izdihni in vse bo OK!" mi še hitro reče.
Vdihnem, izdihnem in vstopiva v pisarno.
Na mizi je bilo en kup papirjev, seveda lepo pospravljeno. ravnatelj je imel kravato in bil je zelo lepo počesan.
"Zakaj sta prišli, Lana Brown in Sara Novak?" z ne preveč veliki zanimanjem vpraša ravnatelj.
"S-ss-pet sva-aa-a z-z..."jecljam.
Sara prevzame vodstvo. "Se opravičujem, gospod ravnatelj. Spet sva zamudili na pouk, ker je Lana imela zobozdravstveni pregled, veste? Moja mami jo je peljala, z mano vred; hihi!" pogumno pove.
"Aha, kaj pa nistapovedali že prej?" malce začudeno vpraša. Nato pa reče:
"Vesta kaj, zadnjič vaju opozarjam:če bo še več zamud na pouk, bosta dobili temu primeren ukor!".
Prikimava in v en glas odzdraviva:
"Na svidenje!".
Zapreva vrata. Takoj, ko se malo oddaljiva od pisarne ji takoj prestrašeno rečem:
"Kaj je s tabo!? Kaj če ugotovi, da nisem bila pri pregledu?!" paničarim.
"Oh, pa kaj, vseenoje. Imava še eno možnost, ravnatelja nikoli ne briga preteklost!" pove umirjeno. Vedno se sprašujem, kako je lahko taka, če pa se dogaja, da sva se zlagali ravnatelju!
Ko pridem domov, me čaka kosilo. Pire krompir in meso. Moja najljubša jed. Končno, vsaj nekaj dobrega ta dan! Nato pa se spomnim:
"U, mama, danes sem za matematiko dobila petko!!" rečem iz največjega veselja.
"Ooo, bravo! Super, ljubica! Ti sonček moj!" mi čestita.
Ko pa pridem v svojo sobo, mi nekaj ni in ni prav. Oh, saj vem da je mama vesela zame, vendar: mora res vsakič reči ljubček, sonček, miška in podobno?!
Počutila sem se jezno in začudeno hkrati.
Zakaj sedaj to?! Zakaj mi gre mamino govorjenje na živce?!
Uležem se na posteljo. Začnem razmišljati.
Ali je možno, da se me loteva pubeteta?
Zdrznem se. Nemogoče! Ali pač?
Heej! Naredila sem 3. del zgodbe Lana's life, in res upam, da vam je ta del všeč! Like, komentirajte in pa se naročite name, če želite biti obveščeni, ko pride nov del!!
lp,
Billie#13:ghost::unicorn:
"Kar naprej!" reče ravnatelj na drugi strani.
Primem kljuko. Kolena se mi tako zatresejo, da me je Sara zaustavila.
"Počakaj! Ne moreš iti h ravnatelju taka! Samo vdihni in izdihni in vse bo OK!" mi še hitro reče.
Vdihnem, izdihnem in vstopiva v pisarno.
Na mizi je bilo en kup papirjev, seveda lepo pospravljeno. ravnatelj je imel kravato in bil je zelo lepo počesan.
"Zakaj sta prišli, Lana Brown in Sara Novak?" z ne preveč veliki zanimanjem vpraša ravnatelj.
"S-ss-pet sva-aa-a z-z..."jecljam.
Sara prevzame vodstvo. "Se opravičujem, gospod ravnatelj. Spet sva zamudili na pouk, ker je Lana imela zobozdravstveni pregled, veste? Moja mami jo je peljala, z mano vred; hihi!" pogumno pove.
"Aha, kaj pa nistapovedali že prej?" malce začudeno vpraša. Nato pa reče:
"Vesta kaj, zadnjič vaju opozarjam:če bo še več zamud na pouk, bosta dobili temu primeren ukor!".
Prikimava in v en glas odzdraviva:
"Na svidenje!".
Zapreva vrata. Takoj, ko se malo oddaljiva od pisarne ji takoj prestrašeno rečem:
"Kaj je s tabo!? Kaj če ugotovi, da nisem bila pri pregledu?!" paničarim.
"Oh, pa kaj, vseenoje. Imava še eno možnost, ravnatelja nikoli ne briga preteklost!" pove umirjeno. Vedno se sprašujem, kako je lahko taka, če pa se dogaja, da sva se zlagali ravnatelju!
Ko pridem domov, me čaka kosilo. Pire krompir in meso. Moja najljubša jed. Končno, vsaj nekaj dobrega ta dan! Nato pa se spomnim:
"U, mama, danes sem za matematiko dobila petko!!" rečem iz največjega veselja.
"Ooo, bravo! Super, ljubica! Ti sonček moj!" mi čestita.
Ko pa pridem v svojo sobo, mi nekaj ni in ni prav. Oh, saj vem da je mama vesela zame, vendar: mora res vsakič reči ljubček, sonček, miška in podobno?!
Počutila sem se jezno in začudeno hkrati.
Zakaj sedaj to?! Zakaj mi gre mamino govorjenje na živce?!
Uležem se na posteljo. Začnem razmišljati.
Ali je možno, da se me loteva pubeteta?
Zdrznem se. Nemogoče! Ali pač?
Heej! Naredila sem 3. del zgodbe Lana's life, in res upam, da vam je ta del všeč! Like, komentirajte in pa se naročite name, če želite biti obveščeni, ko pride nov del!!
lp,
Billie#13:ghost::unicorn:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
WOOOOOOOOW!!!!! SUPERRR!!!! ZAKOOOONNN!!! Ne vem kaj še naj napišem ker LOVAMM TO ZGODBO!!!!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
RABIM NOV DEL!!!
Lp, Bad girl:sunglasses::kissing_heart:
RABIM NOV DEL!!!
Lp, Bad girl:sunglasses::kissing_heart:
2
Moj odgovor:
.png "Druščina 5"){kind=small}
HelpGirl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
pomagajte če veste odgovor
Hej,
Se iskreno opravičujem, če ne bo vse slovnično pravilno zapisano. Vem, da je lažje napisati v neknjižnem jeziku, je pa lažje berljivo v knjižnem.
Skratka, zdaj gremo lahko k mojemu problemu.
Kaj želim od vas? Stara sem 11, upam da boste iz mojih znakov lahko razbrali, ali sem že v puberteti.
1. Prsi.
Baje, da boli, ko ti rastejo. In da ko jih primeš, da se zdi, da je spodaj ena bunkica. No, moje prsi so nekoliko večje kot od tistih punc, ki so stare tam nekje 6 let. Bolijo me ne, spodaj čutim nekaj, ampak ne vem ali je to ta bunkica ali ni.
2. Dlake.
Moje na spolovilu so take kratke(mislim da pol centimetra, toliko sem ocenila) in zaenkrat še bolj svetle, ampak imam občutek, da postajajo črne. Pod pazduho so tudi take svetle, temne še ne. Na nogah so temne in bolj goste, vendar se od razdalje enega metra ne vidijo.
3. Beli tok.
Na spodnjih hlačah imam vsak dan en rjav in smrdeč madež. Do ni blato, ker madež ni na predelu, kjer imam rit.
4. Potenje in mastni lasje.
Potim se malo bolj kot ponavadi, ampak ne zelo. Mami pravi, da opaža, da moji lasje postajajo bolj mastni.
Skratka, hvala vam za odgovore!
En lep pozdrav vsem PILovcem.
Se iskreno opravičujem, če ne bo vse slovnično pravilno zapisano. Vem, da je lažje napisati v neknjižnem jeziku, je pa lažje berljivo v knjižnem.
Skratka, zdaj gremo lahko k mojemu problemu.
Kaj želim od vas? Stara sem 11, upam da boste iz mojih znakov lahko razbrali, ali sem že v puberteti.
1. Prsi.
Baje, da boli, ko ti rastejo. In da ko jih primeš, da se zdi, da je spodaj ena bunkica. No, moje prsi so nekoliko večje kot od tistih punc, ki so stare tam nekje 6 let. Bolijo me ne, spodaj čutim nekaj, ampak ne vem ali je to ta bunkica ali ni.
2. Dlake.
Moje na spolovilu so take kratke(mislim da pol centimetra, toliko sem ocenila) in zaenkrat še bolj svetle, ampak imam občutek, da postajajo črne. Pod pazduho so tudi take svetle, temne še ne. Na nogah so temne in bolj goste, vendar se od razdalje enega metra ne vidijo.
3. Beli tok.
Na spodnjih hlačah imam vsak dan en rjav in smrdeč madež. Do ni blato, ker madež ni na predelu, kjer imam rit.
4. Potenje in mastni lasje.
Potim se malo bolj kot ponavadi, ampak ne zelo. Mami pravi, da opaža, da moji lasje postajajo bolj mastni.
Skratka, hvala vam za odgovore!
En lep pozdrav vsem PILovcem.
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
spremljammmm :kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:
:moneybag::moneybag::ring::ring::ring::gem::gem::gem::prayer_beads::prayer_beads:
:sweat_drops:
skoraj ...
WOW:sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::s
oh, upam, da bo s prijateljico vse v redu:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob:
drugače ...
