»Pia nekaj ti moram povedati.« Lena se je usedla na mojo posteljo. »Povej.« »No saj veš Lukas? No mogoče mi je že dolgo časa všeč in sem te mislila vprašati, če se ti zdi, da sem tudi jaz njemu všeč?« Takrat sem bila res vesela za njo saj ona in Lukas bi res pasala skupaj. »IIIII kok lepo. Kakor sem jaz opazila, te že od kar smo tukaj gleda. Lahko malo bolj opazujem, če želiš?« Lena me je pogledala in me res lepo prosila, če bi ga lahko opazovala in ugotovila, če je on v njo.
Tako sem ga gledala tri dni in na koncu ugotovila, da mi je Lukas všeč. Tega nisem povedala nikomur še Leni ne pa tudi, če je moja BFF. Preveč me je bilo strah na odziv od Lene. Upala sem, da bo to kmalu minilo.
Zvečer preden smo šle v naši sobi spat smo se šle resnica ali izziv. Zavrtele smo flašo in Lena je mene morala vprašati. »Pia…. Resnica ali izziv?« »Resnica.« »Povej v koga si« »Res nebi. A lahko nekaj drugega?« Vse so odkimale in morala sem povedati. »No em….. Lukas« Lena je pogledala v tla in rekla, da gre spat. Gledala sem jo in še sama odšla saj se res nisem počutila dobro.
Naslednje jutro je Lena bila kar slabe volje zato sem jo raje pustila pri miru. Ampak na plaži nisem morala zato sem poskušala rešiti spor. »Lena…. Kaj sem narobe naredila, da me ignoriraš? Res nočem, da sva skregani.« »Le kaj. Ne vem zakaj mi nisi morala povedati, če bi mi prej bi ga pustila tebi.« »Zakaj bi ga meni pustila meni je postal všeč ko sem ga zate gledala.« takrat sva se začele smejati in pozabili na vse.
Ko je prišel večer bred odhodom smo imeli ples. Lukas je povabil Leno, da bi šla z njim. Vprašala me je če mi je v redu, da reče ja. Nisem hotela, da bi zaradi mene bila žalostna in sem se ji zlagala, da me ne moti. Na ples nisem šla saj nisem hotela gledati kako se ona zabava, jaz pa se sama s sabo pogovarjam.
Spet se je začel normalen pouk in jaz sem kar naprej mislila na Lukasa. Nisem morala slediti pouku. Poskušala sem ga pozabiti ampak kar ni šlo. Na koncu sem prosila Leno, da mi da njegovo telefonsko številko. Pisala sem mu in tako sva se začel vsak dan po pouku pogovarjati po telefonu.
Tko sva se pogovarjala do konca šolskega leta dokler nisva dobila majhnega prepira. Sprla sva se in on me je blokal. Res sem se takrat grozno počutila ampak sem vedela, da ga bom med poletnimi počitnicami prebolela in nadaljevala svoje življenje gladko naprej.
Prišel je zopet 1. september in nisem še prebolela Lukasa. Med nama je bilo res hladno. Nisva se pogovarjala več in še gledala sva se komaj kaj. To je opazila tudi Lena in me poskušala pomiriti vsak dan ko sem iz šole prišla res žalostna. Vsak dan sem poskušala, da bi se med nama vsaj malo spremenilo ampak se ni.
Ko je tako bilo še eno šolsko leto skozi, ni bilo nič bolje naš razred se je ločil na dva dela. Punce so bile skupaj in fantje skupaj. V razredu je izgledalo kot, da bi med nas postavil nekdo veliko pregrado. Nismo se pogovarjali med sabo.
Med Lukasom in menoj ni bilo nič več. Jaz sem do njega čutila nekaj, on do mene ni nič. Res sem bila zmeraj v slabši volji za kar koli v povezavi z njim. Lena ga je vsaj prebolela med počitnicami. Tko, da ona ni imela težav.
Neko popoldne po šoli mi je začel pisati. Najin odnos se je takrat za pikico poboljšal ampak ni bil ravno dober. Ko sva imela že kar trden odnos je začel spet tisti prepir. Od takrat naprej se nikoli več nisva pogovarjala.
Vsako noč sem ležala na postelji in jokala. Nisem morala prenašati tega, da mi je všeč nekdo, ki me ne opazi. Za njega sem bila samo še šolski zrak. Tisti čas sem tudi izgubila Leno, saj se je preselila in našla nove prijatelje. Mislila sem, da nikoli več ne bom našla nove prijateljice ampak sem jo kar kmalu.
Ko je v naš razred prišla nova učenka Tina. Družili sva se in postali BFF ampak še zmeraj sem bila žalostna. Vsega sem imela dovolj saj sem šele takrat ugotovila, da sem mojemu razredu dala preveč priložnosti. Vsako leto so se norčevali iz mene ker sem »drugačna« tako sem imela tega dovolj. Ampak sem premagala.
Takrat sem se spomnila odlične ideje. Kaj, če bi jaz napisala Lukasu pismo. Vzela sem list in napisala.
»Dragi Lukas,
Dovolj imam tega, da vsako noč jokam ker me ti ne opaziš. Dovolj imam tega. Res dovolj. Tako, da bo tvoj »zrak« odšel iz tvojega življenja za vedno.
Uživaj tvoj »zrak«
Naslednji dan sem mu dala to pismo v torbo in ko sem videla, da ga bere sem postala nervozna. Ko ga je prebral do konca me je pogledal. Ves pouk me je gledal.
Ko je tako minil mesec po tem sem se predala. Moje življenje je propadlo. Sredi noči sem odšla do mostu in skočila v reko.
Lukas piše…
Ne vem kaj sem razmišljal. Že od kar sva si z Pio pisala mi je bila všeč. Ampak me je bilo preveč strah, da bi ji to priznal. Vsak dan sem razmišljal, da bi jo povabil ven ampak si nisem upal, saj je bil najin odnos res na nitki. Bal sem se da ji nisem všeč. Te prepiri, ki sva jih imela ji res niso bili všeč. Ko mi je dala tisto pismo sem videl, da je bila ves čas v mene ampak je obupala nad mano. Preveč sem oglašal z tem. Ko je nekega dne prišla učiteljica in povedala, da Pie ni več med nami. Takrat en teden nisem bil dobro ampak potem sem si dopovedal »Ljudje pridejo in grejo ampak življenje teče dalje.«
---------
Upam, da ti je bila zgodba všeč. Če ti je bila lahko lajkaš al pa napišeš kako se ti je zdela.
boby