Upam, da ni to, kar imam v mislih... "Layla, jaz in Shon sva..." je rekla in ga prijela za roko. "PAR!"

NADALJEVANJE:

LAYLA
Čakaj, čakaj, ... Par?! Sigurno sem narobe slišala! "Amm... Kako prosim?" vprašam še enkrat, da se prepričam, če sta res skupaj ali sem narobe slišala. "Par sva." Mi odgovori Shon od katerega takega odgovora sploh nisem pričakovala! Ampak, .... Ona dva... Par?! "Ampak, ampak, am..." Na srečo je ta grozen prizor zmotil Chris. Prikorakal je do celice in se hitro obrnil ter dodal "Ups, napačno nadstropje..." "Kaj spet, Chrisko?! Kaj imaš za bregom?!" je vprašala Melisa in grdo pogledala. "Nič, le napačno nadstropje. Če pa že... Prišel sem sporočit, da one trojčice odhajajo. Mama in oče sta plačala 25 milijonov. Tako, dragi moji se zasluži v poslu!" je rekel in drgnil eno roko ob drugo ter oči so mu ušle nekaj v daljavo. "Oprosti oči... Posel?! Ti temu praviš posel?!" je vprašala Melisa in ta stari ji je odgovoril "Moja draga punčica... Vidim, da ti je zrastel jezik! Pridi sem!" in odklenil celico ter zvlekel Meliso ven. Shon je sicer hotel pomagati, vendar je bil njegov trud zaman. Shon je Meliso zvlekel nekam drugam. A še preden je odšel z njo je rekel "Ti ne greš nikoli domov! Za vedno boš v moji pisarniški ječi!" Shona je ob teh besedah spreletel srh. Ko sta odšla je kričal, se drl, razbijal, vendar nič od tega ni pomagalo. Meni je bilo vseeno. Kaj pa ste pričakovali?! Da mi bo mar za punco fanta, ki mi je morda malce všeč?! Niti v sanjah! "Layla, pomagaj, prosim te! Kaj vse ji bo ta kreten še naredil?! Prosim, pomagaj mi jo rešiti! Prosim!" me je rotil. "Saj je njen oče! Ne bo je ubil!" A takrat sva zaslišala nek krik. Bila je Melisa. "Layla, rotim te! Prosim! Vse bom naredil!" me je še kar prepričeval. "Čisto vse?" sem vprašala in ga pogledala. "Ja, čisto vse! Samo pomagaj mi jo rešiti, prosim!!!" "Že prav, že prav. Pomagala ti bom. Kar bom pa hotela v zameno, se bom odločila kasneje." Prav, super! Kako prideva do Melise?" me je že ves neučakan spraševal, kot, da nebi imel svojih možganov. "Nevem........ Mogoče lahko poskusiva skozi jašek." sem predlagala. "Genialno! Greva!" je zavpil in odprl mala vratca, ki so vodila v prezračevalni jašek. "Za vami, madam!" je dejal in položil roke tako, da sem se lahko po njih povzpela v jašek. Nato sem jaz pomagala še njemu. Prelazala sva po jašku. Vedno bolj je bilo zadušljivo. Komaj sva dihala! Nato pa sva prispela nad neko sobo. Videti je bila kot nadzorna. Torej ni ta, ki jo iščeva. Nadaljevala sva pot. Medtem sva naletela na še nekaj podobnih sob in končno naletela na pravo! Skozi rešetke sem najprej pokukala in ugotovila, da ni nikogar noter. Na mizi, ki je bila v sobi je bil nalepljen listek, na katerem je pisalo, da je šel zdaj Chris trojčice Pio, Lio in Tio predat staršema, tako, da ga ne bo še nekaj ur nazaj. Urno sem splezala skozi inpristala na tleh. Shon se je odločil, da bo ostal zgoraj in Melisi pomagal v jašek, ko jo bom rešila. Ampak preden sem se lotila reševanja Melise, sem morala nekaj popiti. Usta sem imela sva suha. Na srečo je bila na mizi plastenka z vodo. Hitro sem jo pograbila in popila nekaj vode. Ko sem zaključila s pitjem sem na plastenki zagledala napis ZA EKSPERIMENT. Takrat sem ugotovila, da te tekočine ne bi smela popiti. "Oh, ne!" sem izdavila in Shon je takoj vprašal, kaj je narobe. Nisem mogla govori, le pokazala sem mu plastenko z napisom. Ko jo je videl je osupnil. Jaz pa sem stala na sredi sobe, negibčna. Zdelo se mi je, da sem okamenela. Kakrat me je obdala pisana svetloba in zažarela sem. Vsega je bilo konec. Bila sem vredu, a nisem vedela, kaj se mi je zgodilo. Hitro in urno sem stekla do vrat majhne ječe in odprla vrata. Melisa je kar 'bruhnila' iz ječe in začela loviti sapo. Naenkrat je padla po tleh in tako ostala. Po nekaj minutah sem planila k njej. Pokleknila sem. Zaskrbelo me je. Prijela sem ji roko in... Nato sem prislonila uho na njeno srce.... Obrnila sem se k Shonu in odkimala. Shonu je takoj po licu stekla solza in še ena in še ena in nato še več solz. Ostala sva, kjer sva bila. On v jašku, Melisa mrtva na tleh, jaz pa na kolenih zraven nje. Shon žalosten in ves objokan, jaz pa zmedena. Kaj za vraga se je zgodilo prej, ko sem popila tisto vodo?! Kako je Melisa umrla?! Sem morda... Sem morda jaz kriva, da je umrla?! Tisti hip nisem vedela več, kdo sem, kaj sem, kje sem... Nič mi ni bilo jasno!... Nazadnje je še meni stekla solza in pristala na Melisi. A takrat se je zgodil čudež! Melisa se je prebudila! Hitro sem jo objela in ji pomagala vstati, da bi splezala po jašku, saj sem že slišala približajoče se korake. Melisa in jaz sva se urno in spretno dvignili v jašek.
Nato sem se zavedala, kaj se je zgodilo. Ampak, kako je to možno?! Saj, saj, saj nisem dobila moči, ali pač?

SE NADALJUJE...

Ojla!!!!!!!!!! Po dolgemmmm času spet nov del! Hvala vsem, ki ga spremlajte. Me pa zelo veseli, če ste ga prebrali danes, saj je to moja 400. objava. Hvala !!!!!!!!! RVM
Lučka 2708