LAYLA: Super je biti detektivka! Pogrešala bom to čast. Čakajte malo, zakaj pa se je namenil ravno v našo hišo? In zakaj je vedel, da mi je pred nekaj tednih umrl oče?
POLICIST: Dobro vprašanje.
LAYLA: Torej bova očitno le še nekaj dni detektivki! Super!
POLICIST: Na žalost ne več. Prišlo je do zahtevnejšega dela! Zdaj pa bomo morali vse stvari vzeti v svoje roke! Žal mi je.

NADALJEVANJE:

KESSY: Ne, no. Tako vesela sem bila, ko sem imela prav.
LAYLA: Oh da, nehaj, prosim te! Jaz sem bila boljša od tebe.
KESSY: Ne, ta del primera sem rešila sama!
LAYLA: Ne, pa ...
MAMA: Punci nehajta! Pilicija se mora osredotočiti na iskanje sledi. Pojdita gor.
LAYLA: Prav, samo na stranišče grem.
KESSY: Ti pa imaš majhen mehur!
LAYLA: Beebbbeee nenenen ne nee.
MAMA: Uporabi zgornjo kopalnico.
LAYLA: Seveda.
(dekleti odideta gor, Layla v kopalnico, Kessy pa v dnevno sobo.)
LAYLA: Pffff. Mami res misli, da bom šla na stranišče. Del misije je rešila oziroma odvezlala Kessy, drugega pa bom jaz! Torej, če je rabil službo, so ga mogoče sprejeli že v kakšno drugo službo preden je postal začastni policaj! No, torej, moram ugotoviti, če je ali ni delal že nekje pred zaposlitvijo policaja in kje je delal, če je ime že katero službo pred policajem.
KESSY: Layla, si končala? Film se bo začel!
LAYLA: Ja, samo še roke si umijem!!! Ojoj, pozabila sem na Kessy. Sigurno se bo spet poskušala vmešati. Aha, imam načrt. In to čez 3, 2, 1...
MAMA: Layla, Kessy, pridita dol, v trgovino grem!
LAYLA: Ravno prav.
MAMA: Layla, si že konec?
(Kessy priteče do mame. Mama že gleda na uro, kdaj pride Layla. Layla se nato prikaže.)
MAMA: Oblecita plašč. Zunaj je mrzlo. Kessy, greš z mano?
KESSY: Ja, grem.
MAMA: Dobro. Layla, ti?
LAYLA: Z veseljem bi šla, a se dobim s prijatelji. Tako, da ...
MAMA: Okej. Pridi, Kessy.
(Mama in Kessy odideta.)
POLICIST: O kam pa sta šli?
LAYLA: V trgovino.
POLICIST: Aha. Ti ne greš?
LAYLA: Ne, s prijatelji se dobim. Adijo.
POLICIST: Na svidenje.
(Layla odide ven.)
LAYLA: Super, mama je že šla. Samo, da vzamem telefon. Aha. Hej, Ayla. Lahko pridem k tebi? Okej, hvala. Za 10 minut sem pri tebi.
(Layla prispe do Ayle.)
AYLA: Hej.
LAYLA: Hej. Najprej ti vse razložim, a nikomur ne smeš povedati. Prav?
AYLA: Prav!
(Layla vse kar se je zgodilo razloži Ayli.)
LAYLA: No, zato rabim tvoj računalnik. Lahko?
AYLA: Ja.
(Layla vstopi v hišo in začne raziskovati. (Po računalniku.).)
MAMA 2: Živjo, Layla.
LAYLA: Živjo. Kaj tako lepo diši?
MAMA 2: Pita, ki sem jo ravno spekla. Boš košček?
LAYLA: Ja, lahko.
(Mama 2 gre po krožnik, vilico in kos pite ter jo prinese v Aylino sobo.)
MAMA 2: Izvoli, Layla.
LAYLA: Kaj? Pita? O, ne ne bom je. Hvala.
MAMA: Kaj? No, prav.
(Mama 2 odnese pito v kuhinjo in se vrne nazaj v Aylino sobo.)
MAMA 2: Kaj se tu dogaja?

SE NADALJUJE...