*b*LEP DAN Z GRDIMI PRIDATKI*b* *i*2. del*i*
Seveda je lahko moj trapasti neurejeni brat ampak, ne saj ne ve niti, kakšna je njegova hišna številka, zdaj bo pa poznal mojo, naaa. Ampak hej, mogoče si jo je napisal in listka ni izgubil, ampak kaj je z mano, pod predpražnikom bi pustil prdilni balon in se mi potem režal v faco, ne to ne more biti on. Mogoče je pa ropar, zelo trapast in nesposoben ropar ampak, saj sem imela z takim opraviti prejšnji teden. Ravno sem sva se z Biserko domenili o udobni delitvi postelje, ko sem zaslišala glasen tresk, v svoji blaženi nevednosti sem menila, da sem verjetno le napačno, pospravila tisto trapasto vazo, kar pač ni bilo vredno omembe, itak je bila grda. Ampak hrup se ne poleže zaslišim, še ropotanje v shrambi, kjer so piškoti, pismo, a se poleže. To je pa res prestopilo vse meje pomislim, ko se napotim v kuhinjo. A, ko vstopim vanjo zagledam v črno in temno zeleno oblečenega možakarja, z masko spuži kvadratnika. Resno groza, kakšna kombinacija je pa to rumena in temno zelena, bi vzel temnejšo masko, ampak je hitro popravil vtis, saj je bil eden izmed najvljudnejših vlomilcev, kar jih poznam, kajti v roki je že držal smetišnico na kateri je bilo večino črepinj in celotedenjskega nepometenga prahu. Če se je že šel čistilni servis, mu pa res ne morem zameriti, zato mu pojasnim, da res tu ničesar ni, ker da sem eden slabše plačanih uslužbencev in tukaj ni ničesar omembe vrednega, naj raje poskusi pri Angelini, ker ona ima bolj založen predal, lahko mu napišem tudi navodila, če želi. Gospod, pa se je začel opravičevati in zagotavljati, da nima nikakršnih namenov po obogatitvi ampak, si le želi najti ogrlico od svoje pratete. Revež se je čisto tresel, ko je pojasnjeval, da se je želel izogniti pogovoru in da se mu je zdel to lažji način, ker srečevanja in pogovora z ljudmi, on res ne mara, zato mi je bilo res bedno pojasniti, da sem vse kar je od nje ostalo vrgla stran, ženska je imela grozen okus, saj bi prodala na Bolhi, pa je še ga. Bolčina padla v jok, ko je zagledala tisto obleko in to ona, ki nosi mrtve purane v klobukih. Vendar pa je bil tip vztrajen in je pojasnil, da je bila njegova pratetka blazna kleptomanka, ki pa se je vseskozi bala, da jo bo kdo okradel in, da je vrednejše stvari dobro poskrila, a na žalost je vse svoja skrivališča pobrala iz filmov zato se mu zdi, da ve kje stvar je. Tatič je bil res vljuden, celo čajček nama je naredil in piškote ponudil, zato sem mu hitro rekla naj si ne beli glave z jogijem in podobnim, saj sem to sama dobro preučila, poznam štorije o truplih pod tapetami posteljami in okostnjaki v omari, to z jogiji sem še posebej poudarila, da se tipček ne bi napotil tja in zbudil uboge Biserke, ker ona si pa tega res ne zasluži. On pa mi je zagotovil, da sem pozabila pomembno stvar in se je lepo napotil, k mojemu pragu in ga z nekaj truda in moje pomoči vzdignil in res spodaj se je lesketala ena izmed najgrših ogrlic n svetu, biseri najbolj pisanih barv in neenakomernih velikosti, da ne omenjam obeska, v obliki nekakšne anakonde, tipu sem zagotovila, da jo lahko vzame ob odhodu, pa sem ga še opozorila na lužo in mrtve zajce pod predpražniki. To je bil res uglajen tat, kajti naslednji dan me je na predpražniku, čakala še grša vaza, velika vreča mojih najljubših čokoladnih piškotov, ki so bili polnjeni s karamelo, mislim vau. Zraven je bila ga. Bolčina, ki je vzdihovala nad čudovito vazo in da imam res dobre prijatelje, pa sem ji jo podarila in si prislužila pridigo, da svet mogoče res ni tako pokvarjen, pa še naslednjič, ko sem se matrala z neko piko na hodniku, pod njenim nadzorom je nadrla Angelino, da nima občutka za red in, da naj se ne smeji tistim, ki ga imamo, in svojega purana je vrgla vanjo, res je bil dober dan.
Ampak ne ta tat je presneti nevljudni košček stare driske, ne samo, da je umazal prag ampak najverjetneje nima nobenega razloga, pa tudi čaja ne voham. Razen seveda, če je morilec, kar je možno ampak potem je dosti slab, saj se je pustil opozoriti nase. Vendar pa je mogoče to njegov plan, ker uživa v mojem pričakovanju. Pha spravil se je na napačno, odločno se odpravim nazaj v dvigalo in začnem tipkat v svoj telefon. V pritličju me v poštnem predalu že čaka ključ, zunaj pa se je nebo že razbesnelo, ključ zadovoljno zavrtim v roki in se opravim v klet, upam, da luči še niso crknile. Napotim se mimo, v najtemnejši kot in zadovoljno odklenem svoj predal, ven potegnem, svoj stari, lok. Upam, da so se izkušnje iz srednje šole obdržale, ampak saj vadim. Spet se napotim gor in zagledam očeta ovešenega z vrečkami in otroci, ki izgleda prav nesrečno, pa še premočen je revež. Ampak v dvigalu vsaj zamotim njegove omočene froce s svojim lokom, a na njegovo veliko žalost, izstopim prej in ugotovim da ga. Bolčina, še ni opazila blatnih stopinj, kar je dobro. Napotim se do svojih vrat in prislonim uho, a ne slišim ničesar niti Biserkinega pihanja z izjemo grmenja seveda, zato previdno vtaknem ključ v ključavnico in ga obrnem. Vrata oprem le za malo in pokukam, notri, ter vidim nekakšno krzno, hitro sprožim puščico in zadovoljno ugotovim, da sem ga zadela, zato, brcnem v vrata in nad sključeno ovešeno postavo ustrelim še eno puščico. A to očitno pojave nič ne preplaši in se le počasi, obrne in ob svetlobi strele ugotovim, da je res grozno ovešena. Ob če podrobnem opazovanju, se mi celo zdi, da nosi prekratko krinolino, z ogromno mašno okoli pasu in klobuk v obliki ladje, da obupno velikih škornjev niti ne omenjam in vse je istega mrtvo belega odtenka, eni pa res pretiravajo. Oseba, ženska se zazre vame in tedaj, skoznjo zagledam premaknjen pod in hitro se mi posveti, oh ta uboga gospa.
,,Joj, čisto ste prepozni, če ste prišli po svojo, obup mislim pisano ogrlico, Vaš pranečak je bil tu, pred tednom in jo je odnesel, na žalost pa ne vem, kje živi.,, ji z kolikor morem žalostnim glasom povem.
Bledikava dama pa izpusti takšen krik, da gre skozi ušesa in Biserka ji pritegne in slišim še tuljenje psiho cucka od spodaj, pa še nebo ji pritegne.
Preden bi zbobnala cel blok in mi ga priklicala na vrata, glede tipa glasbe, ki jo poslušam, jo glasno in z najboljšim oponašanjem svoje sosede prekinem: ,,Ja, kaj se pa to pravi, Veste življenje ni potica, poleg tega pa Vas je lahko sram, krasnega pranečaka imate, res lepo vzgojenega, sramota, od ženske vašega kova bi pričakovala več, jaja. Morali bi biti veseli, ker se kdo sploh še zanima za zgodovino in če smem pripomniti, a ste že slišali za predpražnik, ker pred tujim pragom se obriše. Res, le kam gre ta svet, pa Vi ste ga vodili, ja res ni čudno, da so zdaj take reči v modi, res ni, čudno,, da bi stvar podkrepila še dodam: ,,Sramota!,,
Dami je zdaj, več kot očitno pošteno žal saj je sklonila svojo kodrasto glavo in previdno popravila prag, poleg tega ji tečejo krokodilje solze, ki pa na srečo ne močijo parketa, zato se omehčam: ,,Dajte no, saj vse le ni tako hudo, če si res želite, tega groznega nakita, se oglasite pri dekletu zgoraj, Vam bom napisala navodila, pa res ste lahko ponosni na pranečaka super piškote peče, a po Vas, da to ima, čudovito, da obljubim, da se bo kaj za Vas našlo, dečva ima podoben okus, ja ja le zgoraj se napotite, pa lep pozdrav!,,
Blodnjava , bleda dama se mi vljudno prikloni in tudi Biserki se, ki me je vljudno spremljala, kar ji očitno vzdigne njen ego, saj ponosno nasrši svoj črn puh, poleg tega je šlo tudi vso blato dol, tako, da vsaj stopnic ne bo umazala. Sama pa že slišim odklepanje vrat, no ja čas je, da zamenjam lok za metlo, mogoče mi bo oprostila zaradi moje vnetosti. Slišim klokotanje dežja, ki se mu bo kmalu pridružilo, kričanje po izgubljenem nakitu, mogoče bo pa danes še lep dan.
:black_medium_small_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_small_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square::black_medium_square:
Upam, da vam je bila zgodba všeč, konstruktivna kritika pa je tudi dobrodošla.
Lep pozdrav:sparkling_heart: