"Em, saj ni nič takega," sej je prepričljivo zlagala Louise. Res je zanala dobro lagati in ni nikoli zardela.
"Aha, v redu. Samo preverjam, ker sem včeraj iz dnevne sobe slišala povzdignjene glasove."
"Samo g. Richins je prišel pobrat najemnino, pa smo se mali sprli," je naprej lagala Louise.
"No, nisem vaju tako učila ljubica," je še dodala mama.
Louise je odšla nazaj v svojo sobo. Bilo ji je nekoliko žal, da je lagala lastni mami, a za Larsa ji ni mogla povedati. Takrat pa jo je pršinilo, da g. Richins včeraj sploh ni prišel po najenmino. Odklenila je vrata in se po umazanem stopnišču majnega bloka spustila do oglasne deske. Čez vsa obvestila je bil s zarjavelin risalnim žebljičkom pripet list. Na njem je pisalo:
Spoštovani sostanovalci,
obvestiti vas moram, da je g. Richins, lastnik treh stanovanj tega bloka, včeraj preminil v prometni nesreči. Stanovalce teh treh stanovanj pozivam, da se zglasijo pri meni, saj je ta stanovanja podedoval Richinsov sin in še ni znano, če jih bo še naprej oddajal.
Lep pozdrav,
ga. Secreson.
Louise je zastal dih. Če mama to izve, bo vedela, da je lagala in morala ji bi povedati o Larsu. Odšla je nazaj v stanovanje in začela kuhati kosilo. Takrat je vstopila Clarie in čez stanovanje zavpila:
"Mami, na oglasni deski piše, da je Richins v soboto umrl v prometni nesreči."