»Lepo ime!« Nasmehne se. »Tvoje ti zelo pristaja!« Pomežikne mi in zardim. »Torej…« Zmajem z glavo. »Kaj bova sedaj?«
»Iz mesta morava… V nevarnosti si…«
»To že vem… Saj naju lahko teleportiraš kajne?!« Zmaje z glavo. »Ne, Ros… Sameen… Peš bova morala… Nimam takšne moči…« Vzamem telefon in želim napisati sporočilo Emely. »Uou, uou ne, ne!« Vzame moj telefon. Zabriše ga daleč stran. »Nobenega telefona… Izsledijo naju lahko tako. Oprosti, dobila boš nov telefon!« Z odprtimi usti bulim vanj. Kako je lahko?! »Mrtev si!« Nasmehne se. »Ne bodi, tako nevihtna! Pomisli… Lahko dobiš še boljši telefon…«
»Mogoč bi lahko izbrisala sporočila… Da ne opazijo sporočil, kajne…« Nathan si roko pospravi v lase. »Saj res!« Najdeva telefon in izbriševa vse stike in sporočila. Tudi slike… Telefon sem izklopila in ga vrgla vstran. »Ampak… To bo izgledalo kot da sem zbežala… Mogoče bi morala uprizoriti samomor ali ugrabitev…« Prikima. »Pametna si, tako kot vča…« Ugrizne se v jezik. Privzdignem obrv. Kaj mi želi povedati..? »Uprizorila bova… Ugrabitev in umor… Če bi se ubila bi predvidevali da je nekje tukaj truplo… Sedaj pa… Najbolj grozen dogodek v mojem življenju…« Stopim do njega. »Kaj…?« Pogled uperi drugam. »Kri ti bom mogel vzeti, da bodo prepričani da so tebe ugrabili…« Zavzdihnem. Podam mu roko in odviham rokav. »Jaz… Ne morem ti ničesar narediti!« Zardim. »Daj že, da prej mine.« Približa se mi. Postane mi slabo. Ne maram dajanja krvi… Nathan se skloni k moji roki. Vzame vrečko in…

Zbudim se. Ležim na trdih tleh. »Vidim da nisi prenesla« Se mi neumno zareži. Njegove oči so oceansko modre. Okoli ust je umazan s krvjo. Predvidevam da z mojo. »Ti si nor! Roko bi mi lahko uničil!« Nasmehne se. »Sem že vse postoril da prikaževa ugrabitev. Sedaj še samo zbeživa!« Pomežikne mi. »Ali se ne bi morala prvo malo… Spremeniti..? Starši me predobro poznajo!«
»To niso tvoji starši! To so lovci!...« Privzdignem obrv. »Kaj so? Noben ni lovec! Po poklicu sta…«
»To ni njun pravi poklic! Samo da bi se zakrinkala! Ona dva…« Zavzdihne. »Pozabi! Prav imaš. Zakrinkati se bova morala!« Na obrazu se mi nariše zloben nasmešek. Nathan plane v smeh, ko iz torbe privlečem barvo za lase. »Blond je.« Mu zmagoslavno povem. Nathan se še bolj reži. »Ali ti malo škiliš?« Valja se po tleh od smeha. Začudeno ga opazujem. »Kaj… Je kaj narobe? Ne škilim!« Pogledam na škatlico barve za lase. Oči se mi izbulijo. »Ne! Sranje!« Nathanu tečejo solze, tako zelo se smeji. Vzela sem belo barvo! Ampak v trgovini še je izgledala blond. Mar sem vzela napačno? Zavzdihnem in skomignem z rameni. »Druga mi ne preostane!« Nathan se postavi na noge. »Daj… Hahahaha, oprosti! Daj mi to… Hhh… Barvo sem!« Spet plane v glasen smeh. Podam mu barvo. Skupaj jo zmešava in Nathan mi jo nanese na lase. Lase sem si morala oprati v veliki vreči za smeti, kjer sva nalila vodo. To je Nathana še bolj zabavalo.

Ogledujem si svojo novo prinčesko in make-up… Nisem si bila podobna… Nathan me je opazoval. »Ja prej si bila bolj luštkana! Sedaj si bolj… Sexsy!« Lopnem ga po glavi in on se neumno zareži. A naenkrat se mi zazdi, kot da ga bi poznala…

Živijo!
Upam da vam je tale del všeč! Če je: lajkajte, komentirajte in se naročite name :D
Link za boljšo predstavo.

Nisem našla slike zato bom dala video na katerem je ta slika
https://www.youtube.com/watch?v=bEvSTWaBNnw
Lp, Bad girl