Hej. Sem Lucy Case in stara sem 14 let. Sem le navadno rjavolaso dekle, ki je zaljubljeno do ušes. Še dva dni in prišlo bo valentinovo, dan zaljubljencev. Kot vsako leto bom spet razočarana, ker ne bom dobila nobenega pisma ali kartice. Vedno si mislim: mogoče bom pa letos kaj dobila ampak se na koncu to nikoli ne uresniči. Moja mami Sarah Case je stara 42 let, ati Jack pa 45. Danes po pouku sem sedela za mizo in gledala nekam v zrak. Do mene je pristopil Daniel. V njega sem zaljubljena že od 3. razreda zato ni bilo čudno, da so se mi tresla kolena, ko je pristopil do mene."Hej" Me je pozdravil. Jaz sem le gledala v učbenik in se pretvarjala, da berem. Razočarano me je pogledal in odšel do njene punce Carle. Prijela sta se za roke in se spogledovala. Dokler bo Daniel z to grozno punco nimam možnosti pri njemu. Res izgleda prijazna punca vendar se še nikoli nisem pogovarjala z njo. Spogledovala sta se in nehala šele ko ju je poklicala učiteljica zgodovine naj se vsedeta na svoja mesta. Stekla sem do svojega mesta preden opozori še mene. Pouk je bil dolg in naporen še posebej zato, ker sta se Daniel in Carla cel pouk gledala. Tako sem bila besna vendar nisem imela izbire. Po pouku sem hotela steči do njega in ga vprašati kaj mi je hotel povedati vendar me je ustavil Darc, ki je pritekel do mene zadnji trenutek. Lovil je sapo in sopel: "Lucy... Hej..." Pogledala sem ga in že hotela odditi naprej vendar me je potegnil za rokav in ustavil. "Lucy... nekaj nujnega je..." Globoko sem ga pogledala v oči in stekla za njim. Stekel je do okna učilnice in se še sam začudil kje je zdaj to nujno. "Prisežem, da sem videl tvojega očeta!" Namenila sem mu oster pogled in stekla nazaj tam kjer je še pred nekaj sekundami stal Daniel. Daniela pa ni bilo več tam. Spomnila sem se, da ima avtobus in stekla iz učilnice. Tekla sem po travniku zunaj šole in videla avtobusno postajo. V daljavi sem videla kako Daniel čaka na postaji avtobus pa se bo vsak čas vstavil. Prišla sem do postaje amapk bila sem prepozna. Avtobus je speljal mimo mene in izginil za šolo. Padla sem na kolena in se močno udarila po rami. Zakaj ga nisem pozdravila nazaj. Začutila sem kako se me je nekdo dotaknil z roko po moji desni rami. Zagledala sem Daniela, ki je stal in se mi smejal. Za nekaj sekund sem zaprla oči, da bi preverila, če mogoče le sanjam ampak nisem se zbudila v svoji postelji temveč sem še vedno stala pred Danielom na avtobusni postaji. "Si me iskala?" Prikimala sem. Pogledala sem v tla in iskala besede ampak sem le momljala in gledala v tla. "No, prejle sem ti le hotel povedati, da ti želim vesele počitnice." Nasmehnil se je in odšel stran od mene. Užaljena sem začela hoditi nazaj proti šoli in opazovati bližnjo okolico. Pričakovala sem, da mi bo povedal kaj bolj pomembnega. Vstopila sem skozi šolo tam pa me je na vhodu učiteljica videla kako si brišem solze. Nič me ni vprašala le gledala me je kot, da sem padla iz neba. Stekla sem do učilnice kjer sem imela že obrisane solze. "Kaj pa je bilo?" Sem zaslišala glas za mano. Bila je Betty, moja najboljša prijateljica. Odkimala sem ji in odšla na svoje mesto po torbo. Odpravila sem se peš domov in gledala prečudovito se naravno okolico. Gledala sem le v nebo in naenkrat začutila, da sem stopila na nekaj trdega. Odmaknila sem nogo od skrivnostne stvari in zagledala prečudovit srebren obesek, na njem pa je pisalo: D+L
Ko sem prebrala kaj piše na obesku me je skoraj kap. To bi le lahko bilo Daniel + Lucy. Obesek sem spravila v najmanjši žep v šolski torbi in oddhitela naprej po poti. Počutila sem se kot najbolj srečno dekle na svetu, saj sem prvič za valentinovo srečna v ljubezni. Čutila sem ljubezen v zraku in metuljčke v trebuhu. Ustavila sem se pred ogromno sivo hišo in pozvonila. Prva je odprla vrata mami: "Hej ljubica, pridi. Si pa vesela." Stekla sem v sobo kjer sem odložila torbo na posteljo in po najmanjšem žepu iskala ogrlico z napisom D+L. Mami je skoraj zadela kap in mi zakričala: "Lucy kaj je to?!" Presenečena sem stekla v predsobo saj je mogoče mami našla mojo ogrlico.



hojla. Tukaj je 1.del moje nove zgodbe. Najbrž nekateri sploh niste videli je že zunaj 3.del Nobody isn't perfect. tu je link: https://www.pil.si/pisalnica/objava/nobody-isn-t-perfect/3

Mojo zgodbo posvečam valentinovem (prazniku) saj se mi zdi primerna zgodba za ta praznik, ki pride že čez nekaj dni. Če imate kakšen nasvet pa jih bom zelo vesela.