V sobi zatopljeno gledam v delovni zvezek in rešujem nalogo za matematiko, ki se mi zdi, da traja že celo večnost od kar sem jo začela reševati. Vsak trenutek, ki bi zmotil moje delo bi izkoristila! Na pisalni mizi začutim močno vibracijo telefona. Klical me je Rick. »Hej. Ali ne razumeš matematike?« Se zasmejem. »Sploh me ne poznaš Katelyn! Jaz bi mogel tebi razlagati matematiko.« Odvrne Rick. »Povej že kaj hočeš...« Ga spodbujam. »No... Prideš danes zvečer ob 20:00 v park?« Zamomlja nazaj. Pogledam na stensko uro. Ura bo kmalu odbila 18:00. »Prav. Pridem. Se vidiva! Adijo!«
»Adijo!« Odgovori nazaj. Odložim telefon in svoj delovni zvezek pustim na mizi. Saj lahko jutri naredim do konca... Zelo sem živčna. Kaj mi bo povedal? Se je hotel le pogovarjati z mano? Tisti trenutek sem bila čisto zmedena vendar vedela sem, da ne morem iti v strganih hlačah in grozni rjavi majici do prijatelja... V moji omari sem našla prelepo belo obleko, ki mi je segala do kolen. Ko si jo oblečem se zavrtim pred ogledalom tako, da obleka zaplapola. Moj pogled se zopet ustavi na ogledalu. Od groze sem skoraj zakričala. Kako dolgo se že nisem počesala?! Moji lasje so skuštrano štrleli vsak na svojem koncu. Moje noge so odhitele po hodniku do vrat kopalnice in moje roke pograbile krtačo. Vprašanja mi spet začnejo padati po glavi. Zakaj se sploh tako urejam? Saj bom le klepetala s prijateljom... prijateljom... Je to prava beseda za njega? V glavi se mi vprašanja ustavijo, ko zaslišim kako nekdo potrka na vrata kopalnice. »Katelyn, zakaj se urejaš v kopalnici? Ali kam greš ali pa si se končno spomnila, da se moreš počesati.« Se zasmeje mami. »Um... Na sprehod grem z... um... Sophie...« Se zlažem. »Našo psičko že mesece nisi peljala na sprehod, a zdaj pa bi? Poleg tega, zakaj se pa potem urejaš?« Išče dokaze mami. Zavzdihnem. »Prav, prav z prijateljico greva na sprehod in... Rada bi bila lepa.« Ji odvrnem. Tokrat mi mami le verjame. »Prav. Uživaj!« Živčna sem bila, vendar sploh ne vem zakaj. Nikoli ni bil noben zaljubljen v mene in najbrž tudi nikoli ne bo noben... Z krtačo še nekajkrat potegnem skozi moje svetlo rjave lase. Kmalu sem občudovala svoje lase, ki so zaradi česanja bili zelo svetli in mehki. Z njimi si preprosto šel z roko. Sedaj se v svoji sobi ponosno zavrtim vendar tokrat lepa in s počesanimi lasmi. Le še ličila si namažem po obrazu in lahko odidem. Med tem, ko si rdečo šminko mažem po ustih ne daleč stran zaslišim zvon kako bije. Srce mi je razbijalo kot, da sem nekaj pozabila... Ozrem se proti stenski uri... URA JE 20:00?! šminka mi zdrsne iz ust zato se z robcem hitro obrišem od umazane šminke po licu in pustim ličila. Moje noge se poženejo v tek proti vhodnim vratom. »Mami, odhajam. Adijo.« Še rečem in za sabo zaprem vrata. Do parka imam vsaj še 15 minut zato bom zelo zamudila. Nisem imela druge kot, da tečem zelo hitro. Na svoji roki začutim eno kapljico. Dve, tri... Po mojih laseh se je ulil dež in mi uničil mojo figo, ki mi je stala na glavi. Vseeno se nisem predala pa čeprav sem bila mokra kot še nikoli. Le še nekaj minut mi manjka do parka. Zdaj se ne smem predati. Začutila sem veter v mojih laseh, ki mi je švignil in mi še bolj uničil figo. Ravno danes se je moral uliti dež. Se ni moral včeraj? Moja postava je končno prišla med drevesa in tekla proti klopci na sredini parka. Le malo počitka sem rabila in bom lahko odšla naprej v park. Usedem se na klopco in svoje solze žalosti začnem zlivati v roke. Ura bo kmalu 20:30 jaz pa sem šele prišla. Zagotovo me je Rick čakal jaz pa sem zamudila. Svoje solze sem še naprej točila v roke in si zakrivala objokan obraz. Za mojo ramo me prime topla roka. »Rick?« Se zdrznem. Vendar za mano ni bil Rick temveč Jack. On je moj sošolec in... Nekoč sem bila zaljubljena v njega, dokler nisem ugotovila, da je z Ruby. Mojo največjo sovražnico, ki vedno kaj ušpiči. »Hej Katelyn... Nisem Rick. Kaj delaš tukaj?« Me pozdravi Jack. »Kaj pa tebe briga!« Jezno odvrnem nazaj. »Ker me... Zanima.« Prijaznejše odvrne. Planem v glasen smeh. »Od kdaj te jaz zanimam?« Se zasmejim. »Od takrat... Ko Sem zaljubljen vate...« Odgovori Jack. Moja usta se od presenečenja odprejo in kmalu spet zaprejo. »Kako bi ti naj bila všeč, če si pa z Ruby!« Zavijem z očmi.. »Katelyn... Nimam izbire. Morem biti z njo...« Zavzdihne. Z besnim pogledom se vstanem iz klopi in hočem oditi vendar me ustavi Jackova roka. »Ne odidi. Prosim. Vsaj poslušaj me.« Prikimam in se ponovno usedem na klop. Jackove roke se prepletejo z mojimi. »Katelyn, morem biti skupaj z Ruby, ker je naša družina revna, Rubyjina pa je bogata. Če bom z njo par smo tudi mi bogati! Če pa ne, pa nimamo dovolj denarja...« Žalostno pojasni Jack. »To... To... To pa res ni lepo!« Se popraskam po glavi. Jack še prikima. »Ampak mogoče...« Premišluje Jack. »Mogoče pa bi se lahko dobivala na skrivaj.« Skomignem z rameni in pogledam v tla. Jack mi z desno roko dvigne pogled in ga počasi začenja približevati ustnicam. Najini ustnici se dotikata. Poljubila sva se. Prestrašena se zdrznem ob misli na to, da je vseeno še vedno z Ruby. Vstanem se iz klopi in začnem teči iz gozda nazaj proti naši ulici. Med tekom slišim le kako Jack kliče moje ime in čutim kako mi solza teče po licu. Je že ves ta čas zaljubljen vame? Odprem vrata hiše in jih hitro zaklenem. Ključ vtaknem nazaj v ključavnico in zadiham. Naenkrat se zavedam, da bi se morala dobiti z Rickom vendar sem se videla z Jackom.



No ekola, to je moja nova zgodba XD
Najbrž nobenemu ne bo všeč, ker je ideja bedna ampak ok lmao :smirk:
Upam, da bo kdo komentiral mojo zgodbo, jo lajkav, se naročil name, in seveda, da bo kdo spremljal. Če vam bo zgodba všeč jo bom še naprej pisala in s tem bom tudi dala v naslednjem delu linke do fotografij likov. <3<3<3 ly guys
Lp I'ts me