Stala sem tam, na šolskem hodniku in vsi so zrli vame. Res, da mi je Dan všeč ampak to, da moja najboljša prijateljica (no zdaj že bivša prijateljica) to zakriči na šolskem hodniku, in to samo ker sem v šolski jedilnici vzela zadnji puding. Kako je lahko tako otročja. Zdaj nimam šans, da bi z Danom postala par. Sicer je Blaire potem šla v pripor, zaradi kričanja na hodniku ampak meni to ne pomaga. Tako sem potem naslednji dan sedela sama pri mizi in ko ravno jem juho do mene pride Dan!!!! Poskusila sem se normalno vesti in pojesti do konca, potem pa reče, če je res kar je na hodniku zakričala Blaire. Vsem drugim v jedilnici ni bilo težko uganiti odgovora, saj sem tam pred njim sedela in ga gledala rdeča kot kuhan rak. Skoraj bi ga že vprašala zakaj ga to zanima, ko je rekel, da če imam čas lahko grem z njim po šoli v park. Skoraj sem vanj izpljunila vso juho, ki je bila v mojih ustih. Dan, moja simpatija od prvega razreda me je ravnokar povabil ven. Malo je manjkalo, da nisem padla s stola. Nato sem zamrmrala lahko. In je šel saj je moral k angleščini. Mimo mene je pritekla Ayla ( moja prijateljica), ker je videla kaj se je zgodilo in me tresla in spraševala kaj mi je rekel. Jaz ma sem tam sedela kot obnemela. Potem sem se streznila in jo zvlekla v dekliško stranišče. Tam sem ji vse povedala. Začela je skakati in kričati saj je bila tako vesela zame. No saj je Dan le najlepši fant na šoli. In najbol prijazen. In pameten.
No, ko sem nehala sanjati sem se spomnila, da imam po pouku balet. Udarila sem se po glavi. Kako sem lahko to pozabila.
Ne morem reči Danu, da ne morem z njim ven, ker imam balet. Kaj pa si bo mislil.