Narediva en ovinek in Brian odpre vrata učilnice. Stopi v učilnico in se vsede na bližnji stol. Sledim mu in sedem zraven njega. Pogled je ves čas namerjal nekam drugam. Pogledam na uro. Še pol ure do začetka pouka. »Še pol ure morava biti tukaj… Do začetka pouka še je 45min… Zjutraj še je fino biti v priporu, ker zamudiš zajterk, ki je za en drek! Če pa zamudiš kosilo… Potem ti je lahko žal!« Presenečno se zazrem v zrak. Kako je videl da gledam na uro? Obrnem se stran od njega in zaprem oči. Sedaj morem s tem debilom biti tukaj zaprta pol ure! »In… Kako ti je ime…« Na obrazu se mu nariše nasmešek. »Tomboy.« Super še vzdevek mi je dal! Vzamem zvezek in na hitro nekaj nakracam. {Evelyn sem! Zakaj pa Tomboy?!} Nasmehne se. »No… Oblačiš se kakor fantje… No… Ne ravno…« Zavijem z očmi. {Potem me sploh ne rabiš tako klicati! To so navadna ženska oblačila, ki so podobna moškim! In ne kliči me tako!!!}
»Kar koli rečeš!« Se nasmehne. Zavijem z očmi. {Lahko prosim nehaš in me pustiš na miru do konca pripora?!} Zahihita se. »Uau, ti pa si upaš tako reči, najbolj popularnim fantom na šoli?!«
»Aja. Mislil sem reči: napisati!« Plane v smeh. Zavijem z očmi in spet nekaj nakracam. {misliš reči: najbolj popularen med idioti?!} Počasi se namesti na mesto. »Daj nehaj. Ne izzivaj me, da te ne bom udaril!« Tudi jaz se namestim. {Da te ne bom jaz prej!} Plane v smeh. »Ti boš mene udarila! Hahahaha!« Vse bolj postajam jezna. Zaženem se naravnost vanj.
Komaj na tleh se zavema kaj se je zgodilo. Padla sva na tla. V malo čuden položaj. Ležala sem na njem in on je s hrbtom ležal na tleh. Pogled namerim v bližnjo mizo in zardim. Pogledam Briana. Tudi on je rahlo zardel. Opazuje me in se smeji. Nenadoma v razred stopi učitelj, ki naju je poslal v pripor. »Saj vem da je tukaj učilnica za biologijo… A ne rabita se učiti spolnosti! To je že bilo! Prej sta se skoraj stepla na hodniku zdaj pa to! Marš iz razreda!« S prstom pomigne k vratom. Brian se vstane in mi poda roko. »Kasneje mala!« Butasto se nasmehne in mi pomaha v slovo. Rahlo zardim. Postavim se na noge. {Učitelj… Zanima me kje je učilnica za matematiko…}
»Naprej, desno in nato še enkrat desno! Na vratih ti piše!« Kako tečen je ta učitelj?! Počasi hodim naprej in nato desno in še enkrat desno. Prispem do hodnika učilnic. Super! Na tretjih vratih piše: MATEMATIČNA UČILNICA nasmehnem se svoji sreči. Potrkam na vrata. Vstopim. Učilnica od besa pozeleni. Ko me opazi njena jeza popusti. »Učenci! Imamo novo sošolko! Ime ji je Evelyn! Je nema… Prosim da ji to šolo potem razkažete in poskrbite da bo to njen ljub nov dom! Evelyn! Lahko si izbereš sedež kjer boš sedela.« Nasmehne se.
Kam se naj vsedem? Stopim do prve vrste k sošolki z blond lasmi. Pokažem na mesto. Nasmehne se. »Oprosti! Tukaj že nekdo sedi…« Prikimam. Stopim do fanta, ki sem ga pred poukom srečala na hodniku. Daniel ali kako mu je že ime. Pokažem na mesto. »Ne oprosti! Nekdo tukaj sedi…« Mineva me potrpljenje, ko pri tretjem dekletu ne dobim sedeža. Pristopim do fanta, ki ima rjavo, blond lase. Na glavi ima slušalke in žveči žvečilno. Pokažem na sedež. »Nihče tu ne sedi no! Sedi, kaj se treseš?!« Pogledam ga bolje. Opazim da ima podoben stil kakor jaz. Vzame slušalke iz glave in se mi posveti. »Ti si nema?« Prikimam. »Kul! Moj bratranec je gluho nem… Znaš kazalno abecedo?« Prikimam. V očeh se mi zasvetijo iskrice. »Jaz tudi! Prijatelja?« Pokažem mu palec, ki je obrnjen navzgor. Nasmehne se in se začneva pogovarjati.

Hejla! Upam da vam je tale del všeč! Če je: lajkajte, komentirajte in se naročite name, če želite biti obveščeni v prihodnjih delih! Želim vam lep december!
Lp, Bad girl!