Zbudim se v mehki postelji. Glava me strašansko boli. Opazim, da nisem v svoji sobi. Usedem se in potipam svojo glavo. Pogledam svoja oblačila. Nisem imela več mamine jopice! Tudi svoja oblačila nisem nosila! V sobo na enkrat pride… Brian?
»Jutro!« Se mi nasmehne. Zardim ko zagledam njegov nasmešek… Opazim da je ravno kar bil pod prho. Ogledujem si njegova prsa in nenadoma mi postane grozno nelagodno. Glavo skrijem pod odejo. Zaprem oči in se poskušam spomniti kaj se je zgodilo…
Igrali smo košarko in jaz sem stekla stran v ulico kjer… Tista dva moška… Zaženem se iz postelje po pisalo in zvezek. Brian se prestraši in odskoči stran od ogledala, kjer si je ravno urejal pričesko.
{Kaj? Kako sem lahko tukaj??} Brian se zravna nad mano. {Kje je moja jopica?!} Brian zavzdihne. »Samo jopica je… Drugače…« Udarim ga v ramo. {To ni navadna jopica! To je jopica moje pokojne mame! Njena najljubša je bila!} Brian utihne. Ogleduje si sobo. S prstom pokaže na stol, kjer so ležala moja oblačila. Postane mi nelagodno… Nekdo me je preoblekel… »Ej Evelyn… Moral sem ti sleči tista oblačila, ker so bila krvava in vlažna… Če razumeš…« Srečo ima, da me ni slekel do golega. Na sebi sem namreč še vedno nosila nedrček in spodnje hlače. Jopico si ogrnem okoli pasu in nadaljujem s pisanjem. {Kaj se je zgodilo? Kako sem pristala tukaj?}
Brian stopi do mene ter pogleda mojo poškodovano glavo. »Močno te je udaril…« Zavijem z očmi. »Tekel sem za tabo in v tistem ko sta te želela zvleči v kombi… Stepli smo se in Daniel je poklical policijo… Odnesel sem te k sebi domov. Tvoje smo poklicali po telefonu in so dovolili, da prespiš tukaj… Danes po šoli pridejo pote…« Udarim se po čelu. {Zakaj sta tako skrbniška! Saj nisem več stara dve leti!} Brian me prime za roko. »Ugrabiti so te skušali! Pred leti sta ti ista dva moška umorila mamo! In sedaj rečeš da to ni nič!? Skrbi nas, da se ti bo še kaj zgodilo!« Ona dva sta mi umorila mamo?! Kdo sta?! Ju bom videla na sodišču ali v zaporu?! Že želim nazaj po pisalo a me Brian ustavi. »Ne… Ne piši več…« Pogladi me po licu. Njegovo glavo približa k moji. Najine ustnice so zelo blizu… Iztegnem nogo ter ga zadanem v mednožje. Plujem še zraven njega ter zgrabim svoja oblačila.
Ko izstopim iz sobe, se še ozrem za sabo. Brian se zvija od bolečina. Prav mu je! Kaj pa skuša priti v stik z mano! Saj ima punco! Zaloputnem z vrati in se na hitro preoblečem v svoja krvava oblačila.
Brian mi je že za petami. »Evelyn!« Hodim po stopnicah do vhodnih vrat. »Evelyn!« Ne poslušam ga. Jezna sem nanj. Prvo me žali in sedaj me že skuša poljubiti. Pred vhodnimi vrati me zgrabi za ramo. Jezno ga pogledam in mu samo še namenim pokončno stoječega srednica. To je razumel kaj pomeni brez da bi kaj napisala. Obmolkne in jaz stopim iz njegove hiše, ter odidem do avtobusne postaje, da bi me odpeljal v šolo.


Živijo!
Upam da vam je ta del všeč! Če je: lajkajte, komentirajte in se naročite name!
Full sem vam hvaležna za toliko komentarjev in TOLIKOO lajkov!
Mene je skoraj kap ko sem zagledala takšen odziv! TYSM VSEM KI LAJKATE IN KOMENTIRATE!
Polepšate mi dan!
Lp, Bad girl