Zbudi me Noahovo smrčanje. Pomanem si oči in se skobacam na noge. Pretegnem si mišice, ter zazeham. Z Noahom sva noč prespala na kavču… Smešno. Opazim, da televizija še kar predvaja filme in reklame. Sem mar zaspala med filmom? Opazim vrečo pojedenega čipsa. Vzamem jo in jo nesem v koš. Ozrem se na okoli. Iščem uro… O sranje! Zamudila sva na pouk! Že kakšni dve uri! Očitno danes špricava…
Obrnem se k Noahu, ki še kar glasno smrči. Želim ga zbuditi a si še zadnjo sekundo premislim. Vedno je tečen če se ne naspi. Danes je ples in želim, da bo vse popolno! Pustila ga bom da se naspi in da se sam vstane! Saj se nama nikamor ne mudi. Počasi se odpravim v kopalnico in si umijem zobe. Izpljunem pekočo pasto. Imela sem grenek okus v ustih. Skremžim se. Zvečer bi se mogla umiti… Slečem si oblačila in se spravim pod tuš.
Kar nekaj časa potrebujem, da se umijem. Nočem, da bi na plesu smrdela… Sploh ne pred Brianom! Operem si glavo… Ta dan more biti perfekten! To sem si zadela v glavo in to bom poskusila uresničiti.
Na sebe spravim vsaj kilogram deodoranta. Koliko časa sem sploh bila v kopalnici? Na glavo si nadenem brisačo in čez ramena si ogrnem bel plašč. V dnevni sobi je sedel buden Noah. Izgledalo je da se je ravnokar zbudil. Nasmehne se ko me zagleda. Nato se pa zresni. »Koliko je ura..?« S prstom mu pokažem na stensko uro, ki je veselo tik takala. Obrne se in pogleda na uro. Njegov resen obraz se spremeni v zelo veselega. Zakaj ravno?... »Odlično!« Nasmehnem se mu. {Zakaj ravno? V šolo sva zamudila če še ne veš…}
»To je ravno odlično! Ne bom vprašan zgodovine! Pa itak je petek! Kot da bi drugače sodeloval med poukom… Kaj lahko jem madam?« Planem v smeh in skomignem z rameni. {Ne vem… Vzemi si, kar ti srce poželi! Lase si grem ravnat.} Noah se zvito nasmehne in mi pomaha. Odpravim se nazaj v kopalnico in vklopim ravnalec za lase. Počakam kakšni dve minuti nato pa vanj ukleščim svoje lase. Čez dobro uro končam.
»Ev!?« Trikrat potrkam po omari, da ve kje sem. Priteče do mene. »Po telefon bi šel…« Saj res! Torbe še imava v omarici! Kako sem lahko pozabila? {Pojdi pa vzemi še mojo prosim.} Prikima. »Daj mi ključek tvoje omarice. {Na omari poleg obleke je.} Prikima in se požene v mojo sobo.
Občudujoče strmim v svoje, KONČNO urejene lase. Ali jih pustim takšne? Mogoče bi lahko… Ne! Raje bom pustila tako kot je, da si ne uničim prinčeske… Noaha bi počasi moral že priti. Ura je bila že dve…
Nočem da zamudiva. Še kosila nisva jedla… Bila sem v manjših skrbeh, da se mu je kaj zgodilo. Oblečem si kratko majico in sivo trenirko. Odprem vrata. Pred njimi stoji Noah. »Kje za boga imate zvonec?! Tu stojim že cel dan!« Planem v smeh. Malo bi manjkalo in bi se valjala po tleh. Tako me je presenetil! To je pač moj najboljši prijatelj Noah. Tudi on se nasmehne in se odpravi v hišo. Ne morem si pomagati. Še kar naprej se smejim.


Dober dannn!!!
Upam da vam je bil ta del všeč. Naj vas obvestim da bo kmalu konec…
Sedaj pa morem povedati kaj mi je rekla učiteljica! XD
Torej…
Rekla je da se ji zgodba zdi vsebinsko zelo všeč. Da je presenečena da znam tako dobro pisati al kaj je že rekla haha. No potem pa je rekla da se najdejo tudi manjše pravopisne napakice in da bi zgodba lahko bila malo daljša… Torej da morejo biti deli daljši, ker če bi rada da bi bila to zgodba, ki ima malo več strani bi mogla še malo dopisati par stvari. To bom vse popravila, saj imam vse shranjeno na wordu… No in učiteljica je rekla da ko bom malo zdaljšala dele bo tudi ona sama povedala staršem… Ampakkk…. DALA MI JE 5!!!! STARI MOJ DALA MI JE 5 V NJEN DNEVNIKK!!! Full sm vesela hahahaha.
Mby bo ta zgodba kdj knjiga hahah. To je bilo kaj mi je rekla. Podrobnosti lih neom bluzla kr so mal bedne hahah.
LYSMM GUYSSSS!!!!!
Lp, Bad girl