Pisalnica
Ponedeljek, 25. 9. 2023
Dragi dnevnik,
Danes je bil v šoli precej dolgočasen dan, vse do popoldanskih ur. Takrat se je odvijal sestanek, ki ga ne bom pozabila nikoli. Pred šolo smo dobili obvestilo, da se bo danes po pouku odvijal obvezen sestanek vseh učencev 8. razreda.
Sestanek je potekal v učilnici, kjer nas je že čakala učiteljica. Skozi okno sem opazovala sončne žarke, ki so poskušali osvetliti sobo, a se jim ni povsem posrečilo. Bila sem malce zaspana, saj sem včeraj preživela neprespano noč ob razmišljanju o Alexu.
Učitelj za kemijo, gospod Novak, je začel z govorom o tem, kako se bomo lotili novega šolskega leta. Povedal je, da nas čaka veliko novih izzivov in da bomo morali biti bolj odgovorni kot prej. Rekel je: "Spoštovani učenci, pred nami je pomembno šolsko leto, v katerem bomo pridobivali znanje, ki nam bo pomagalo v prihodnosti. Pričakujem, da boste resno pristopili k pouku in svojim obveznostim."
A potem je učiteljica zaznala, da nisem pozorna. Rekla je nekaj, kar sem komaj zaslišala, nato pa mi je nežno vzela dnevnik iz rok. V tistem trenutku sem se zavedela, da sem bila ujeta. Moje misli so bile povsem drugje, in to se je poznalo.
Na listu papirja:
Učiteljica je nadaljevala s sestankom, jaz pa sem sedela tam brez svojega zvestega dnevnika. Nisem se mogla osredotočiti na besede, ki so se prelile preko njenih ust. Ves čas sem razmišljala, kaj se bo zgodilo zdaj.
Na koncu sestanka me je učiteljica poklicala k sebi. Vprašala me je, kaj me je tako zelo zaposlilo, da nisem poslušala. Iskreno sem ji povedala o svojih občutkih do Alexa in o zmedenosti, ki me je preplavila.
Učiteljica je nato odločila, da mi bo vzela dnevnik za en teden. Rekla je, da si moram vzeti čas, da se osredotočim na šolo in svoje obveznosti. Pravzaprav ima nekako prav. V zadnjem času sem bila preveč zasanjana, in morda je res čas, da se malce umirim in ponovno postavim prioritete.
Tako sem zdaj brez svojega dragocenega dnevnika za en teden. Upam, da mi bo to pomagalo, da se osredotočim na šolo in na vse, kar me čaka. In seveda, morda bo to tudi priložnost, da razjasnim svoje občutke do Alexa.
Do naslednjega zapisa, brez dnevnika, a polna odločenosti, te objemam.
Tvoja Mina
Dragi dnevnik,
Danes je bil v šoli precej dolgočasen dan, vse do popoldanskih ur. Takrat se je odvijal sestanek, ki ga ne bom pozabila nikoli. Pred šolo smo dobili obvestilo, da se bo danes po pouku odvijal obvezen sestanek vseh učencev 8. razreda.
Sestanek je potekal v učilnici, kjer nas je že čakala učiteljica. Skozi okno sem opazovala sončne žarke, ki so poskušali osvetliti sobo, a se jim ni povsem posrečilo. Bila sem malce zaspana, saj sem včeraj preživela neprespano noč ob razmišljanju o Alexu.
Učitelj za kemijo, gospod Novak, je začel z govorom o tem, kako se bomo lotili novega šolskega leta. Povedal je, da nas čaka veliko novih izzivov in da bomo morali biti bolj odgovorni kot prej. Rekel je: "Spoštovani učenci, pred nami je pomembno šolsko leto, v katerem bomo pridobivali znanje, ki nam bo pomagalo v prihodnosti. Pričakujem, da boste resno pristopili k pouku in svojim obveznostim."
A potem je učiteljica zaznala, da nisem pozorna. Rekla je nekaj, kar sem komaj zaslišala, nato pa mi je nežno vzela dnevnik iz rok. V tistem trenutku sem se zavedela, da sem bila ujeta. Moje misli so bile povsem drugje, in to se je poznalo.
Na listu papirja:
Učiteljica je nadaljevala s sestankom, jaz pa sem sedela tam brez svojega zvestega dnevnika. Nisem se mogla osredotočiti na besede, ki so se prelile preko njenih ust. Ves čas sem razmišljala, kaj se bo zgodilo zdaj.
Na koncu sestanka me je učiteljica poklicala k sebi. Vprašala me je, kaj me je tako zelo zaposlilo, da nisem poslušala. Iskreno sem ji povedala o svojih občutkih do Alexa in o zmedenosti, ki me je preplavila.
Učiteljica je nato odločila, da mi bo vzela dnevnik za en teden. Rekla je, da si moram vzeti čas, da se osredotočim na šolo in svoje obveznosti. Pravzaprav ima nekako prav. V zadnjem času sem bila preveč zasanjana, in morda je res čas, da se malce umirim in ponovno postavim prioritete.
Tako sem zdaj brez svojega dragocenega dnevnika za en teden. Upam, da mi bo to pomagalo, da se osredotočim na šolo in na vse, kar me čaka. In seveda, morda bo to tudi priložnost, da razjasnim svoje občutke do Alexa.
Do naslednjega zapisa, brez dnevnika, a polna odločenosti, te objemam.
Tvoja Mina
Moj odgovor:
Gilr1890
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Crush
To je kar dolga zgodba. V šoli imam crusha, je moj sošolec. Skupaj pleševa na valeti, kar se mi zdi res ful cute. Ampak ni vse tako lepo, kot se sliši. Z mano se skoraj nič ne pogovarja, večinoma se druži s tistimi popularnimi puncami. Jaz nisem taka in jih ne lovim, pogosto hodijo skupaj na kombi.
Včeraj me je vprašal, če imam narejeno nalogo za kemijo. Dala sem mu, da jo je prepisal, ampak je bila narobe, kar mi je bilo ful nerodno. Danes pa smo imeli glasbo. Pospravljala sem instrument, on pa se je igral s mojo palčko in je enkrat udaril po inštrumentu – ne vem, ali po nesreči ali namenoma, in zdaj res ne vem, kaj naj si mislim.
Najbolj pa me boli to, da ga bom kmalu nehala videvati, ker greva oba na drugo srednjo šolo
Včeraj me je vprašal, če imam narejeno nalogo za kemijo. Dala sem mu, da jo je prepisal, ampak je bila narobe, kar mi je bilo ful nerodno. Danes pa smo imeli glasbo. Pospravljala sem instrument, on pa se je igral s mojo palčko in je enkrat udaril po inštrumentu – ne vem, ali po nesreči ali namenoma, in zdaj res ne vem, kaj naj si mislim.
Najbolj pa me boli to, da ga bom kmalu nehala videvati, ker greva oba na drugo srednjo šolo
