Žalost me je prevzela,ko sem videla opečene živali.Rosne oči na njih,njihov brezup,potrtost...To zame ni bil raj za živali to je bil zapor.Z našo živalsko družbo se bi morali upreti,a saj veste plašne živali si ne upamo niti mravljici škodovati.Mislim,da je treba počakati na tisto,kar se bo zgodilo in ne delati načrta.Najraje bi se spremenila v tisto prelepo morsko ptico,ki jadra nad oceani,morji in nad vsemi vodami in hrusta ribe ob sončnem zahodu.Ahhh!To je življenje!Tako bi morali živeti brez strahu pred lastno senco,brez škodovanja drug drugemu.Moje misli so odpotovale v deželo kjer ni zločina,vojen in ničesar,kar bi škodovalo komur koli na tem svetu.Ob mojih besedah nisem samo bila srečna ,ampak celo ptica lepa in prelepa,jadrala sem in pomagala drugim.Spremenila sem se kot se lahko tudi ti.Veselje mi je vzbudila močna želja.To sem rabila.A mojega življenja ni še konec in z njim te zgodbe.