Hej! Žal mi je, da že dolgo nisem objavila novega dela, med počitnicami bo več časa. Ne vem, če se še kdo spomni, kaj se je sploh dogajalo, a upam, da vam bo všeč. Mimogrede, hvala ti, Lily-James-fenica, da si me spomnila na tole zgodbo:)

Ron je s širokimi očmi strmel v svojo najboljšo prijateljico, ko se je, kot v počasnem posnetku zgrudila in z glasnim pljusk priletela v že majhen bazen, ki se je sedaj naredil v kuhinji. Bilo je, kakor, da bi se vsa voda iz hiše iztekala naravnost v prostor, kjer so stali.

Ko je na obrazu začutil kapljice hladne vode, kamor je ravnokar pristala Hermione, je njegovo telo v trenutku prevzelo nadzor nad njim, čeprav so bili možgani še vedno v šoku od pravkar videnega. Noge so se mu hitro premaknile in kot bi mignil je čepel pri Hermione. Voda mu je zmočila hlače skorajda do pasu, a mu je bilo vseeno.
Posvetil se je prijateljici.

Lebdela je na gladini tega 'bazena', vendar je bil njen obraz že skoraj pod vodo. Hitro jo je potegnil v naročje in se stresel ob misli na to, kako lahka je bila. V času čakanja na Harrya bi res morala več jesti.

Še vedno je dihala, čeprav plitvo in neenakomerno. Levi gleženj je imela zvit pod malce čudnim kotom, kar je bilo zagotovo od padca, je ugotovil. Opazil je tudi kri, ki je prihajala z zadnjega dela njene glave, kamor je udarila ob ploščice. Ta je sedaj curljala skozi njegove prste na roki, s katero je podpiral njeno glavo. Topla rdeča tekočina se je počasi mešala z ledeno vodo na tleh in oblikovala brozgo bledo rdeče barve, po kateri mu je postalo slabo.

Poskušal je nekaj storiti, a je v rokah držal dekle in ni dosegel palice. Pogledal je p zbranih naokoli.
Vsi so stali tako nepremično, da bi jih z lahkoto zamenjal za kipe, a je vedel bolje.

»PREMAKNITE SE, BUMBARJI! Moine je padla tukaj, lahko kdo pomaga?!« je z avtoriteto v glasu zavpil na vse. Po navadi ni bil ukazovalen, a tu je šlo za Hermione, njegovo najboljšo prijateljico, sestro in ni je imel namena samo pustiti ležati na tleh.
Poleg njega sta se v hipu znašla Harry in Fred, malce kasneje pa še Sirius, Remus, George in ostali.

»V nezavesti je. Zaradi magične izčrpanosti. Porabila je toliko svoje čarobne energije, česar telo ni moglo prenesti.« je povedal Remus. Ron mu je ustrelil vprašujoč pogled in volkodlak je pojasnil.

»Čutim njeno čarovniško avro. Zaradi mojih čutil volka, veš.«

»Torej bo vse v redu z njo?« je zaskrbljeno vprašal Harry.

»Seveda. Že se je zgodilo, da nekdo trpi zaradi magične izčrpanosti. Potrebuje le počitek, mir in skodelico vroče čokolade, pa bo kot nova.« je tokrat spregovoril Sirius. A rahla guba med obrvmi in zaskrbljenost v njegovih očeh Rona ni pomirila, prej mu je dala vedeti, da česa takšnega še ni videl.

»Kaj za vraga se je zgodilo z njo? Kaj je z vso to vodo?« je sumničavo zabevskal Moody.

'Seveda. Tip takoj pomisli, da je Mione neka temna čarovnica, ki dela za Voldya in nas bo s pomočjo zastrupljene vode vse v hipu ubila' je Ron razmišljal v glavi. Močno se je boril proti zavijanju z očmi.

»Za to bomo poskrbeli mi. Večerje je konec. Lahko odidete in se vidimo čez nekaj dni.« je strogo rekel Sirius. Očitno tudi on ni prenašal Moodyevega razpoloženja.

»Black, ne drzni si tako govoriti-« Snape, ki je po incidentu spregovoril prvič, ni imel časa dokončati grožnje, saj ga je prekinil Sirius.

»VSI VEN! MOJA HIŠA, MOJA PRAVILA! Čeprav je to štab Reda, je hiša še vedno moja. VEN!« je zakričal in vsi, ki niso živeli v Grimmauld Placeu so jo hitro in presenečeno odnesli skozi vrata. Nihče še ni videl Siriusa tako jeznega. Bilo je kakor, da so pozabili, da je v njem kri ene najmogočnejših čistokrvnih družin in seveda ene najbolj temperamentnih.

Na kuhinjo je za nekaj časa legla smrtna tišina, vse kar je bilo slišati, je bilo globoko dihanje dediča Black in šumenje vode, ki je še vedno tekla iz vseh pip po hiši.
--------------------------------
Hermione je prebudilo vse naenkrat. Enakomerno razbijanje bolečine v zadnjem delu glave, ogaben okus žolča v ustih in oster, težak občutek vsakič, ko je vdihnila, je čutila kakor utež na prsnem košu. Bolel jo je gleženj, neprijeten pa je bil tudi občutek, da so jo ravnokar vrgli v ledeno mrzlo jezero in jo znova potegnili ven.

Nosili so jo in tisti, ki jo je držal ni pustil ugibanja kje hodi. Stopnice seveda. Čutila je vsak udarec ob tla, vsakič, ko se je oseba skoraj spotaknila ob svoje noge ni bilo prijetno.

Roke, ki so jo držale pa je kmalu prepoznala. Ron. Njen dragi najboljši prijatelj in brat, a izkušenj z nošenjem deklet pač ni imel.

Ko so jo končno položili v posteljo je takoj odprla oči. Ups. Napačna izbira, je pomislila. Bolečina v glavi se je samo še povečala, oči pa ji je presekala svetloba.

»Mya! Budna si!« je nežno zaklical nekdo, ki ga je prepoznala kot Fred. Ko se je počasi privadila svetlobi je sedla in pogledala okoli.

Harry, Ron, dvojčka, Sirius, Remus, gospod in gospa Weasley in Ginny so zaskrbljeno, a radovedno zrli vanjo.
Nekaj se je zgodilo, je spoznala. Nekaj velikega.
---------------------------------------------
Sirius je bil razočaran. Razočaran nad sabo, saj ni imel pojma kaj se je zgodilo s Hermione, a je dobil občutek, da bi moral vedeti. Nekje v njegovi podzavesti se je premaknil majhen košček, a ga ni moral umestiti v sestavljanko.

Siva barva. V njegovem življenju tako zelo pomembna. Veliko ljudi je svet ločevalo na dobro in slabo. Na črno in belo. Pika. A on se je naučil, da v resnici ni tako. Vse je polno sivih odtenkov, polno ljudi, ki počno dobre in slabe stvari.

To mu je včasih govoril oče. Čeprav je bil dobesedno Black, je svet videl siv. Zato bi se moral spomniti, kaj se je tukaj dogajalo. Pa se ni.

Če česa ne veš, pojdi v knjižnico, je zaslišal glas v sebi. Točno je vedel čigav.

Nasmehnil se je in sledil pametnemu nasvetu.

Uff, ta del je bil težek. Vem, da se vleče in vleče, a sem morala nekako razrešiti tole na logičen način. Obljubim, da bo v naslednjih delih bolj zanimivo.