Ojla! Moja čisto nova zgodba. Kot prvo, naslov je grozen zato bi kakšen predlog prišel prav . Prosim komentirajte in povejte kaj lahko izboljšam! Rada vas imam!

Pravila, ki jih NUJNO moraš upoštevati, če v rokah držiš ta dnevnik:

1.NEHAJ BRATI! RESNO MISLIM! ZAPRI ZVEZEK IN GA ZATLAČI NA DNO NEKEGA UMAZANEGA PREDALA KI GA ŠE ŽIV MRTVEC NE BI ODPRL!

2.ČE SLUČAJNO ŠE VEDNO BEREŠ NAPREJ ZAPRI ZVEZEK ZDAJ! RESNA SEM! NO, AMPAK, KER NIČ NE MOREM UKRENITI GLEDE TEGA... MOJIH SKRIVNOSTI NE KAŽI NIKOMUR!

3.ČE SI ŠE VEDNO TAK BEBEC, DA BEREŠ POTEM PA MI NAREDI SAMO ENO USLUGO: KO PREBEREŠ DNEVNIK DO KONCA GA ZAŽGI IN PEPEL ODVRZI V MORJE TER NE ČRHNI BESEDE O MOJIH PODVIGIH! HVALA!

Konec mojih pravil, upoštevaj jih! No, vsaj zadnja dva ker si prvega itak že prekršil, če bereš.

No, zdaj, ko si tu, te najbrž muči že taka radovednost, da ti dam blagoslov, da vstopiš v moj svet. Ampak še eno priporočilo. Če želiš mojo zgodbo res začutiti tako kot je, potem pojdi brat tja, kjer se ta napis dogaja, samo namig.

Dragi dnevnik!
Naj ti najprej povem, da se mi res gnusiš. Mislim, vedel boš vse moje skrivnosti, ker po mamino "rabimo najstniki prostor, kjer se lahko izražamo brez, da bi nam kdo pametoval" čeprav nisi nič naredil za moje zaupanje. Zato se malo zamisli. Si vreden mojih misli? Ampak pojdiva k bistvu. To je moje življenje in, če bi bilo po moje bi bil še vedno zaprt na dnu omare kot je bilo do zdaj, ampak, ker imam to nesrečo, da je moja mami vedno in povsod zraven mene kar pomeni, da ima neomejeno časa za teženje bom pisala vate, samo zato, da ne bom poslušala vsak dan enega in istega stavka "kaj pa, če bi začela pisati dnevnik?". Samo zato in izključno zaradi tega razloga. Da se razumeva.

Čeprav se mi zdi skrajno nesmiselno, da to delam še ti bom prestavila, ker kot mi je rekla stara prismuknjena teta Zofija (od zdaj naprej Zofka) ti ne veš kdo sem. Zato:
Sem Ellis. Živijo. Stara sem 13 let ampak verjemi ali ne, sošolke mi pravijo, da se obnašam kot 67 letnica. V slabem pomenu seveda, starčki so bedni. Starši pravijo, da sem izjemno zrela in, da je to "nenormalno za mojo starost" ampak teta Zofka pravi, da ni nič narobe s tem, da ljudi ozaveščam o srbenju za okolje in, da mi je pač ličenje izjemno potrošniško. Pač, to sem jaz in kot je rekla teta Zofka "prmajduš, če v sodobnosti ne moreš biti ti!". Zdaj bom pa končala, ker sem se odločila, da ti bom na dan namenila le dobrih dvajset minut. Ne biti užaljen, bodi srečen, da te nisem zalučala v koš že ko sem te dobila!