Hoj! Tukaj sem, sicer ne z nadaljevanjem nove zgodbe, pač pa z novo pesmijo! Spodaj prilagam še slikico, ki paše zraven ...


Moja bela vrtnica
je spomladi zacvetela
in se vsa v dišave in belo barvo odela.

A zdaj je zima prišla,
vrtnico pod snegom zakopala,
upam samo, da je le zaspala
in, da bo spomladi spet vstala.

Moja bela vrtnica
spremljala me je že vse življenje.

Vedno me je tiho in mirno opazovala.
Kako naj stopam po pravi poti
mi brez besed je ukazovala.

S svojim belim cvetom
mi je pogum vlivala,
kadar sem se bala.
In me bodrila, ko sem obupovala.

Svetila mi v temi je,
svetleje kakor luna.
Nikoli me ni zbodla,
ko sem bila žalostana,
pa me je vedno tolažila.

Zima se je umaknila,
pomlad se je spet prikazala,
a moja bela vrtnica ni več vstala.

Namesto nje, je nova mladika
iz zemlje vzklila.
Vendar moja bela vrtnica,
se v mojem srcu ne bo nikoli poslovila.


https://www.politikis.si/wp-content/uploads/2014/04/vrtnica.jpg

Lp,
Zajči :smile_cat::dizzy: