Enkrat sem po pouku šla kot po navadi na kosilo in po kosilu domov.Na cesti me je vstavil en tovornjakar reku mi je da je od moje mami sodelavec da ve kje živim in da me lahko pelje.Zuni pa je li ko iz škava pa nisem mela sabo dežnika.Poklicala sem mami on sem jo vprašala če me loh un "njen sudelovc pele dam".Rekla je da naj pridem kar peš okej sem pripomnila.Ko sem prekinila sem šla v tovornjak :articulated_lorry: in "mamin sodelavec" me je pelov "dam".ko je zavil v napačen ovinek sem mu takoj rekla da bi moral zaviti levo :point_left: in ne desno :arrow_right:. rekel mi je samo da naj utihnem nato me je pripeljal do njegove stare lopice blo je grozn.nato je nekam sel nwm kam. Potem sem se skrila za hiško ko je on ponoč pršu nazaj sem hitro stekla tekla sem med neznanimi potkami in nato sem se znašla v svoji ulici .šlasem do doma in pzvonila.Ko je mami zaslišala da sem tukaj se je zelo zelo razveselila .ko sem šla v stanovanje sem začela pripovedovati mama me je vtišala in mi rekla da je važno le to da sem živa in zdrava .

KONEC