Moje čarovniško življenje, 25. del
1
Hello :wave:!
Našw glavna junakinja, Michelle Malfoy se je znašla v Dvorani skrivnosti z Delphi Digorry. Vse bolj napeto postaja :scream: ...
BLIZU SMRTI
Nisem vedela kaj naj naredim in priznam bila sem zelo zmedena. Vem, da mi jo je dedek že enkrat omenil. Nekaj, da se je odprla ko je bil on na Bradavičarki in nekaj o Salazarju Slytherinu, ustanovitelju mojega doma in da je on povezan z njo. Kakorkoli, bila sem v Dvorani skrivnosti z Delphi.
"Kaj hočeš od mene, Delphi?"
"Se že predajaš, kaj?"
Vedela sem, da sem v nevarnosti, zato sem iz žepa vzela palico.
"Expelliomus," sem rekla in Delphi je palica padla iz rok. Svojo sem imela še kar v rokah za vsak slučaj.
A Delphi je le malo dvignila roko in palica ji je prišla v roko.
"Si pa veliko upaš! No, saj boš tako ali tako kmalu mrtva. Avada kedavra!"
"Stupufy!"
Iz moje palice je šinila zelena svetloba, iz Delphijine pa rdeča svetloba. Vsaka svetloba se je končala na sredini, a rdeča svetloba se je začela vse bolj približevati meni. Vedela sem, da je Delphi izrekla kletev smrti in bi me lahko ubila.
V tistem trenutku sem nenadoma prišla v Slytherinsko spalnico.
Nato sem šla v posteljo in zdaj kot sem že prej omenila, se skrivam pod odejo s tem dnevnikom in mojo palico. Še kar sem pretresena.
Našw glavna junakinja, Michelle Malfoy se je znašla v Dvorani skrivnosti z Delphi Digorry. Vse bolj napeto postaja :scream: ...
BLIZU SMRTI
Nisem vedela kaj naj naredim in priznam bila sem zelo zmedena. Vem, da mi jo je dedek že enkrat omenil. Nekaj, da se je odprla ko je bil on na Bradavičarki in nekaj o Salazarju Slytherinu, ustanovitelju mojega doma in da je on povezan z njo. Kakorkoli, bila sem v Dvorani skrivnosti z Delphi.
"Kaj hočeš od mene, Delphi?"
"Se že predajaš, kaj?"
Vedela sem, da sem v nevarnosti, zato sem iz žepa vzela palico.
"Expelliomus," sem rekla in Delphi je palica padla iz rok. Svojo sem imela še kar v rokah za vsak slučaj.
A Delphi je le malo dvignila roko in palica ji je prišla v roko.
"Si pa veliko upaš! No, saj boš tako ali tako kmalu mrtva. Avada kedavra!"
"Stupufy!"
Iz moje palice je šinila zelena svetloba, iz Delphijine pa rdeča svetloba. Vsaka svetloba se je končala na sredini, a rdeča svetloba se je začela vse bolj približevati meni. Vedela sem, da je Delphi izrekla kletev smrti in bi me lahko ubila.
V tistem trenutku sem nenadoma prišla v Slytherinsko spalnico.
Nato sem šla v posteljo in zdaj kot sem že prej omenila, se skrivam pod odejo s tem dnevnikom in mojo palico. Še kar sem pretresena.
Moj odgovor:
Pisalnica
Ljubiteljica fantazije
Življenje Lie Black, 2. del: Moje poletje in odhod na Bradavičarko
Ogledov: 45 Odgovorov: 00
Uničeno telo
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Binge eating disorder
Upam, da mi bo lahko kdo tukaj pomagal, ker ne morem več. 🫤
Na zacetku leta sem postala zelo insecure glede svojega telesa in sem začela zelo malo jesti, česar se nisem niti toliko zavedala in to je vodilo do motnje hranjenja/eating disorder. Ampak kot sem rekla se nisem niti zavedala in mi je to prišlo v navado. Izgibila sem ogromno teže, kar res ni okej, ker se je zgodilo v zelo kratkem času. Trajalo pa je nekje od februarja do maja.
Na začetku poletja pa sem se končno prepričala do tega, da postanem spet normalna in tudi sem začela jesti več, sicer pod prisilo. Ampak se nikoli nisem znebila tega občutka krivde, ko pojem dejansko karkoli in tudi štejem kalorije pa ne morem nehat!!
Zadnji mesec pa je še huje, ker se je ta "recovery" spremenil v binge eating disorder, kar pomeni da ne morem nehat jesti. Tudi ko sem grozno polna, ne morem nehati. Res je grozno, pa mi je čisto vseeno za mojo težo, ker sem itak preveč izgubila, mi je pa važno da bi postala spet normalna brez teh motenj! Nekatere dni se stradam, ker obžalujem da sem bingala, ampak kmalu spet bingam in zdaj vedno pogosteje. Strah me je da nikoli ne bo konec.
Kaj naj naredim? Počutim se tako uničeno.
Če to kaj koristi sem stara 15.
Na zacetku leta sem postala zelo insecure glede svojega telesa in sem začela zelo malo jesti, česar se nisem niti toliko zavedala in to je vodilo do motnje hranjenja/eating disorder. Ampak kot sem rekla se nisem niti zavedala in mi je to prišlo v navado. Izgibila sem ogromno teže, kar res ni okej, ker se je zgodilo v zelo kratkem času. Trajalo pa je nekje od februarja do maja.
Na začetku poletja pa sem se končno prepričala do tega, da postanem spet normalna in tudi sem začela jesti več, sicer pod prisilo. Ampak se nikoli nisem znebila tega občutka krivde, ko pojem dejansko karkoli in tudi štejem kalorije pa ne morem nehat!!
Zadnji mesec pa je še huje, ker se je ta "recovery" spremenil v binge eating disorder, kar pomeni da ne morem nehat jesti. Tudi ko sem grozno polna, ne morem nehati. Res je grozno, pa mi je čisto vseeno za mojo težo, ker sem itak preveč izgubila, mi je pa važno da bi postala spet normalna brez teh motenj! Nekatere dni se stradam, ker obžalujem da sem bingala, ampak kmalu spet bingam in zdaj vedno pogosteje. Strah me je da nikoli ne bo konec.
Kaj naj naredim? Počutim se tako uničeno.
Če to kaj koristi sem stara 15.
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Hej! Lepa jakna, ampak kam bi jo pa imela? ...
Hej! Lepa jakna, ampak kam bi jo pa imela? ...
hejj
uu ful je lepa jaknca
jz osebno bi ...
Hej...torej pogledala sem jakno in se mi ...
