Moje čarovniško življenje, 47. del
1
Hi :wave:!
Nazadnje je Michelle govorila s sestro O'Relly. Kar se bo zgodilo sedaj, pa ne bo preveč rožnato ...
SANJE GROZE
Bila sem v naši hiši, tako imenovani Malfoy's mannor. Vse je bilo temnejše kot običajno. Strašljivo je bilo.
Šla sem v jedilnico. Z lestenca je na moje roke padla kaplja krvi. Pogledala sem naprej.
Nek fant je držal roke moje mame. Čeprav se mu je želela izmuzniti, se mu ni mogla. Ob njej je stal oče, prav tako ga je nek fant držal, da ni moral pobegniti. Zraven njega je stal Michael v istem položaju kot starša.
"Michelle! Pojdi!" je zavpila mama in fant ji je roko položil na usta.
Ampak nisem šla. Ostala sem tam. Šele takrat sem videla, da pred vsemi stoji. Delphi in se mi zlobno smehlja. Obrnila se je proti staršem in Michaelu.
"No, s kom naj začnem?"
"Ne," sem zavpila.
"Hočeš torej, da začnem s teboj?"
Pripravila sem palico in jo usmerila.
"Stupufy!"
A Delphi je urok uspešno blokirala.
"Res misliš, da me lahko premagaš?"
Še bolj se je zasmejala.
"AVADA KADAVRA!"
Takrat sem se zbudila. Sanje moram takoj povedati sestri. Takoj sem šla k njej.
Ko sem ji povedala, je bila zelo zaskrbljena. Le kaj me čaka?
Nazadnje je Michelle govorila s sestro O'Relly. Kar se bo zgodilo sedaj, pa ne bo preveč rožnato ...
SANJE GROZE
Bila sem v naši hiši, tako imenovani Malfoy's mannor. Vse je bilo temnejše kot običajno. Strašljivo je bilo.
Šla sem v jedilnico. Z lestenca je na moje roke padla kaplja krvi. Pogledala sem naprej.
Nek fant je držal roke moje mame. Čeprav se mu je želela izmuzniti, se mu ni mogla. Ob njej je stal oče, prav tako ga je nek fant držal, da ni moral pobegniti. Zraven njega je stal Michael v istem položaju kot starša.
"Michelle! Pojdi!" je zavpila mama in fant ji je roko položil na usta.
Ampak nisem šla. Ostala sem tam. Šele takrat sem videla, da pred vsemi stoji. Delphi in se mi zlobno smehlja. Obrnila se je proti staršem in Michaelu.
"No, s kom naj začnem?"
"Ne," sem zavpila.
"Hočeš torej, da začnem s teboj?"
Pripravila sem palico in jo usmerila.
"Stupufy!"
A Delphi je urok uspešno blokirala.
"Res misliš, da me lahko premagaš?"
Še bolj se je zasmejala.
"AVADA KADAVRA!"
Takrat sem se zbudila. Sanje moram takoj povedati sestri. Takoj sem šla k njej.
Ko sem ji povedala, je bila zelo zaskrbljena. Le kaj me čaka?
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo dobra zgodba!
0
Moj odgovor:
Nevemm
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Psiholog
dan
mi smo se prejšnji teden v soli pogovarjali pač učiteljica nam je razlagala o pac stiskah pa temu in jaz ze tako dlje časa razmisljam da bi sla k psihologu ampak starsi me tko al tko ze zadost zajebavajo vsem bi povedli pa cudno bi jim blo pa niti v sanjah jim nebi povedla plus to da ce gres k psihologu pol lahk starši izvejo pac kaj se pogovarjas in tvoje tezave jaz pa tega res nocem ker ce bi hotla da vejo potem bi jim povedla ze tko 2 leti nazaj ko sm dobesedno zacela tko razmišljat.
no pac uglavnem uciteljica nam je razlagala pac kako za vsako stvar karkoli najdes nekaj slabega in mislis da te noben ne mara in res je js mam skos tak občutek :sob: ze tko odkar mi je prjatlca povedla kako me šimfajo to je tko skor 2 leti in js vsak dan razmišljam vcasih tudi o stvareh iz pred enga leta in ja in pol je govorila se o anksioznosti al neki takega ko imas skos nek neprijeten občutek pr srcu pa ko te je strah... in mene je to in vcasih mi je pol kar slabo in jaz tega ne morm več. in ja js sam nočem tko razmisljat o tem in mislit da me skos nekdo šimfa kar mi pa potem tudi v druzbi ni fajn zarad tega ker sem pol bolj zaprta v sebe in ja....... js ne morem vec tko.... kaj vi priporočate psiholog je pa odnas stran tko skor eno uro ubistvu je blizu moje šole ampak potem pridem bolj pozno domov in staršem bi se zdelo čudno.....
mi smo se prejšnji teden v soli pogovarjali pač učiteljica nam je razlagala o pac stiskah pa temu in jaz ze tako dlje časa razmisljam da bi sla k psihologu ampak starsi me tko al tko ze zadost zajebavajo vsem bi povedli pa cudno bi jim blo pa niti v sanjah jim nebi povedla plus to da ce gres k psihologu pol lahk starši izvejo pac kaj se pogovarjas in tvoje tezave jaz pa tega res nocem ker ce bi hotla da vejo potem bi jim povedla ze tko 2 leti nazaj ko sm dobesedno zacela tko razmišljat.
no pac uglavnem uciteljica nam je razlagala pac kako za vsako stvar karkoli najdes nekaj slabega in mislis da te noben ne mara in res je js mam skos tak občutek :sob: ze tko odkar mi je prjatlca povedla kako me šimfajo to je tko skor 2 leti in js vsak dan razmišljam vcasih tudi o stvareh iz pred enga leta in ja in pol je govorila se o anksioznosti al neki takega ko imas skos nek neprijeten občutek pr srcu pa ko te je strah... in mene je to in vcasih mi je pol kar slabo in jaz tega ne morm več. in ja js sam nočem tko razmisljat o tem in mislit da me skos nekdo šimfa kar mi pa potem tudi v druzbi ni fajn zarad tega ker sem pol bolj zaprta v sebe in ja....... js ne morem vec tko.... kaj vi priporočate psiholog je pa odnas stran tko skor eno uro ubistvu je blizu moje šole ampak potem pridem bolj pozno domov in staršem bi se zdelo čudno.....
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
uuuuuu, super je!!! lovam in seveda spremljam ...
ful dobrooooo