Justin je odprl pismo.
"KAJ?!" je zatuli. Po buljil je in pismo je padlo na tla. Bil je totalno v šoku.
"Kja pa je," je z bednim glasom vprašal moj sošolec Aleš. Pobral je pismo in ga pogledal. Hahahaaha! Se je zarežal. Sedel je v prvi klopi pred nama z Mašo.
"Be happy," je mirno nadaljeval Izak. Zasukal je pismo. "Maša."
Zanj ni bilo to nič neobičajnega. Za Justina pa je bilo. Počutila sem se tako osramočeno da bi dala čisto vse vse vse da bi se lahko pogreznila v tla.
Minila je najbolj mučna ura v mojem življenju. Po naravoslovju je bilo (hvala bogu) konec pouka in odšla sem k omaricam. Hitro sem se obula čevlje, do mene pa je prišla Lena.
"Ne greš na kosilo?" me je vprašala.
"Ne," sem rekla. Bila sem na robu solz. Tega nebi smela narediti.
"Res? Potem ne bom šla tudi jaz."
Pogledala sem jo. Potem sem jo objela.
"Hvala ti, resnično prava prijateljica si." sem govorila v njen pulover. "Kaj pa Maša in Ema?"
"Onidve sta na francoščini."
"Aha okej," sem odgovorila. "Ampak jaz sem zelo lačna in rada bi jedla. A v jedilnico za živo glavo ne grem."
"Hmmm... Pa poglejmo..." iz žepa je povlekla bankovec za deset evrov. "Greva v Merkator?"
"Ja!"
Zdraven šole imamo merkator. Velikokrat gremo pred poukom tja po žvečilke ali karkoli drugega. Poleg šole je še Office and more in Domača peka. Fino, ne?
Prišli sva v merkator.
"Dobro," me je tolažila Lena. "Lahko si vzameš čokolado, rogljiček, Pink donat, bonbone, čips karkoli si zaželiš."
"Okej," izbrala sem sendvič za 3 evre.
Potem sva šli pred šolo kjer je na klopi sedela sošolka Hana.
"Hejla!" je rekla. "Huh, Sara sem slišala kaj se je zgodilo med naravoslovjem. Klari sem rekla da ima konkurenco pa ni bila preveč navdušena!"
"Mja, no," sem mračno odgovorila. Ni se mi ljubilo več pogovarjati o tem. Pravzaprav o tem ne bom spregovorila nikoli več.
"Kaj pravzaprav delaš?" je Lena vprašal Hano.
"Delam selfije na snapchatu."
Prisedli sva. Nekaj časa smo delale selfije potem pa...
"OMG!" je zakričala Lena. "Sara skrij se, Justin prihaja!"
"O NE!" prijela sem Leno za roko in jo povlekla za šolo. Justin je šel do Hane ji nekaj rekel, ona pa je v odgovor nekaj zamrmrala. Justin se je vsedel poleg nje. Z Leno sva nekaj časa opazovali, a izgledalo je da Justin samo gleda kaj Hama dela na telefonu. Mislim da je igrala igrice.
Potem pa sem iz žepa povlekla telefon in odprla chat z Justinom.
Napisala sem 'a me boš ubil'.
Vem da je bilo sporočilo trapasto ampak bila sem v taki depresiji in saj veste, včasih ne vem kaj delam.
Izgledalo je, da Justin nima telefona pri sebi. Lahko sem si malo oddahnila a ne preveč kajti prišla je Klara.
"Hej Sarita," me je grdo pozdravila. "Veš zakaj je Justin tako pobuljil? Zato ker si ni mislil da so lahko vanj take ubozice in grdobe kot si ti."
Nevarnost je bila. Tokrat ni bilo ob meni Eme ki bi me branila. Bila je sicer Lena, ampak ona se boji Klare še bolj kot jaz.
"Briga te kaj je Justin storil!" sem ji zabrusila nazaj.
"Aja,a da me briga?! Pazi Ritka Mala, da se ne boš še enkrat znašla pri ravnateljici!"
"Grrrrrr!" sem zarenčala. Ošabno, kolikor sem lahko sem se obrnila stran, povlekla Leno za roko in sva odšli domov. Po poti sva opravljali Klaro.
Končno sem prišla domov. Počila sem se na posteljo.
"Kako je bilo v šoli?" m eje tkaoj napadel oči.
"Vredu, danes so delili pisma za valentinovo. Izak jih je dobil vsaj 10!"
"haha,kaj res? Amm ali si ti komu pisala?"
"Ne, seveda ne zakaj pa bi?"
Oči je odšel, jaz pa sem zakopala glavo v blazino in pretlčila na milijone in milijone solz.

Hej hoj! Tukaj je nov del. Komentiraj in lajkaj in se naroči, če ti je zgodba všeč!
Imam eno vprašanje in prosim da nanj odgovorite v komentarju.
Ali naj začnem pisati blog?

Hvala za odgovore!
Lp,
Jaz