"Kaj?!"
Nisme mogla verjeti da je Ema v Justina. To je nemogoče.
"Kako?" sem jo vprašala.
"Že od prvega razreda sem vanj." je rekla.
"Ampak enkrat si mi rekla da si zaljubljena v Petra. V 5. razredu."
"Kaj? Ne, tega že nisem rekla."
"Kako da ne? Prav ovedala si mi, in se spomnim kako sem jaz to povedala potem Petru."
"Izdajalka! Hahhahaa no hecam se."
"Ampka zakaj mi že prej nisi povedala da tu je všeč Justin?"
"Nevem. Justin je bil všeč tebi, in sem se bala da boš bila ti potem jezna name. Nisem hotela izgubiti najboljše prijateljice."
"Oh, Ema!" smo jaz, Lena in Maša rekle hkrati in jo objele. "Saj veš, da te nebi nikoli zapustila!" sem vzkliknila. "Tudi ko smo se skregale sem jaz ostala s tabo."
Da povem zgodbo našega prijateljstva. V prvem razredu sem se večino družila s Petrom. Ampak Maša se mi je smilila in hotela sem biti njena prijateljica. Maša je bila v prvem razredu tiha in sramežljiva in jokava. Peter se ni hotel družiti z njo ampak jaz sem ga prepričala. Tako smo jaz, Maša in Peter bili najboljši prijatelji. V tretjem razredu sem se začela družiti še z Emo, kajti sva skupaj hodili domov. V četrtem razredu sva imeli celo nek skupni klub zmajev. V četrtem sem se tudi začela družiti z Leno. Potem smo postale jaz Lena, Ema in Maša bff. Seveda se še vedno družimo s Petrom.
"Res je. Ampak, ali me imaš še vedno rada?" je zaskrbljeno vprašala Ema.
"Itaaaaak! Zdaj te imam še bolj kot prej!" sem vzkliknila.
"Ooohhh ti si moj sonček."
"Joooj, take prizore imam najraje!" je rekla Lena, ki obožuje romantične filme.
"Jap!" se je oglasila Maša. "Ampak Sara. Kolikor te poznam si grozno rada želiš postati pevka. In Justin ti je dal možnost za pevsko tekmovanje. Odločiti se moraš katero pesem boš zapela."
"To je res." sem rekla. "Ampka dajmo se s tem ukvarjati jutri prav? Ura je že pol polnoči."
"Jaaaa, dajmo zaspat jaz sem zaspana," je Maša na široko zazehala.
"Jaz sem lahko pokonci celo noč, pa zjutraj ne bom zaspana." je povedala Lena.
"Jaz tudi," sem dodala, ker sem prava nočna ptica.
"Jaz pa ne. Dajmo, zaspimo. Sara, kaj bomo jutri jedle za zajtrk?" je vprašala Ema.
"Nevem. Ali bi rade da naredimo vaflje? V pilu je bil recept." sem svetovala.
"O ja, obožujem vaflje!" se je iz postelje oglasila Maša.
"Torej je zmenjeno. Jutri naredimo vaflje!"

"Sara? Sara!"
Odprla sem oči in nad sabo zagledala Leno. Ravnokar se je obrnila in začela buditi še Emo in Mašo.
"Punce! Če hočemo narediti vaflje, rabimo sestavine!" je ukazala Lena.
"Daj nooooo, pusti nas samo še minutko." je moledovala Maša.
"Prav. Minuta. Jaz grem pogledat kaj nam manjka za vaflje."
Lena je odšla skozi vrata. In res se je čez minuto vrnila.
"Dobro! Manjka nam nekaj jajc, moko bomo morale kupiti in premalo masla je. Da bo bolje bomo morale kupiti še jagode, maline in banane in ne sme manjkati čokoladni preliv. Zdaj pa vstat!" je na koncu zakričala Lena.
Cez 15 minut smo bile že oblečene. Lena je odprla vrata in odšle smo v trgovino.
" Kje pa ste bile?" je vprašala mami.
" V trgovini!"
"O ne!" je osupnila Ema. "Pozabile smo smetano!"
"Ni problema," sem rekla. Pograbila sem skiro in se pognala proti trgovini. 5 minut in sem bila nazaj z smetano.
In smo začele z delom.


Heeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeej! Tukaj nov del! Upam da vam je všeč! Lajkajte in komentirajte!
Lepo se imejte!
Jaz