Prinesla sem ji vrv.
"Dobro. Zdja moramo narediti veliko vozlov na njej..." je razmišljala Lena.
Čez 5 minut, ko vrv se niti slučajno ni bila končana je prišla v sobo moja mami.
Imam dober sluh zato sem slišala kako se bliža. Vse sem potisnila v omaro, zgrabila zvezek na mizi in svinčnik, se vedla na stol in se delala da delam domačo nalogo.
"Hej, mami!" sem rekla. (res ne znam dobro prikrivati).
"🤨kaj mi spet prikriva?" je vprašala.
Zardela sem.
"Kaj oh niiiič. Samo malo sem polila mleko, in morda malo smrdi."
Kako sem hvaležna Lari! Čeprav je bolna in ne ve kaj se dogaja me je začela reševati iz godlje. Po pultu je polila mleko in malo čez popivnala brisačo.
"Uh joj. No.... Že voham. Smrdi. Po brisat grem za tabo ampak naslednjič boš to naredila sama. Jasno?" je rekla mama.
"Ja," sem odgovorila.
Na srečo imam zelo prijazno mamico.
Lena je v omari dokončala vrv, in se zagnala v razlago.
"Dobro. Vrv bomo dale skozi okno. Ena po ena bomo splezale dol. Ker je težava v naših težah, sem se domislila tako. Ema, ti si največja in najtežja od nas treh. Ja Sara, ti boš najbrž ostala gor kajne? No, torej jaz, Maša in Sara držimo vrv in ti, Ema, splezašdol po vozlih. Naslednja sem jaz. Vidve z Mašo držita vrv in jaz pridem dol do Eme. Zadnja je Maša, ker je najmanjša in najlažja in mislim da si sposobna držat vrv, po kateri pleza Maša kajne, Sara? No v glavnem, to je moj načrt," je zaključila.
" Dobro! " smo ostale rekle v en glas.
In smo začele. Za Emo smo mogle krepko držati vrv, a bilo je zelo lahko saj smo vrv držale tri. Pri Leni je šlo težje, pri maši pa najtežje saj sme bila čisto sama. Ko so bile vse dol, sem na listek (ja, drugače bi me mami slišala kako kaj vpijem) napisala:
Splezajte čez ograjo za hišo, splazite se mimo sosedove hiše in potem na cesto.
Listek sem zavila in vrgla dol.
Pokazale so mi dvignjen palec. To je pomenilo da razumejo. Pomahala sem jim in odšle so.
Tkaoj sem se vsedla nazaj za mizo in začela zares pisati domačo nalogo.
"Sara?" bil je moj oči. "Kolikor se spomnim imaš danes klavir. Si sploh kaj vadila?"
Aha. Ponedeljek je mimogrede.
"Ammm...."
"Nisi! Vzemi note in pojdi vadit."
"Ampak če je tam Lara in ona je bolna..."
"Zdja je ni več tam, v sobo je šla in počutje se že veliko bolje."
"No prav."
Vzela sem note in šla vadit.
Cez 25 minut sem končala in na hitro napisala preostanek domače naloge.
"Sara! Zamudila boš, čez 5 minut bo ura pol petih!"
"O NE!" sem zakričala. Ob pol petih sem imela klavir.
Note sem zabrisala v prvi nahrbtnik ko mi je padel pod roko, vzela frutabelo (verjetno je imela pretečen rok) vrgla naše bundo in si obula čevlje zgrabila očijevo urbano in stekla do avtobusne postaje. Hvala bogu, da imam postajo čez cesto! V 4 minutah sem bila v mestu, v pol minute pretekla pot do glasbene šole in stekla po stopnicah do 5 nadstropja. Nevem zakaj sem šla po stopnicah, saj imamo dvigalo ampak z dvigalom bi zamudila.
"Si le prišla. Se nisva zadnjič zmenili da prideš 10 minut prej?"
Ojoj.
"Ammmm.... Oprostite..."
"Ni važno. Začniva."
In pol ure je mimo, in zdaj hodim domov. Ja. Hodim. Na urbani je zmanjkalo denarja, in me šofer ni spustil na avtobus. Kaj bo ko pridem domov. .

Hej, to je to, likaj komentiraj in naroči se.
MAMI:
https://www.pinterest.com/pin/791015122023635006/

LP
Jaz