Hi!
Tale zgodba bo pojasnila zgodbo in uopoštevala boim nekaj vaših komentarjev. :)
----------------------------------------------------------------------------------------
Odpravila sem se na sprehod, ko sem zaslišala glasen krik, pa sem stekla proti slišajočemu se zvoku.
Ni bil dale stran le kakšnih petdeset metrov. Tekla sem kot sem lahko - to pa ni bilo kaj dokaj hitro, saj res nisem bila za tek.

Kmalu sem prihirtela do kraja. Na tleh, je še živ ležala gospa Karin, moja učiteljica za šport. V kotu pa je bil gospod z masko. Zdel se mi je znan. Pokleknila sem ob gospo Karin in ji položila dlan na njeno dlan. Pogledala me je in z zadnjimi močmi pokazala na telefon v njeni roki. Prijela sem ga in poklicala reševalce. Rekli so da kmalu pridejo. Prisegla sem si, da bom trazkrinkala kdo je bil za masko. Pogumno sem se odpravila proti njemu. Pogledala sem ga v oči. Bile so temne kot čokolada. Ravno take je imel moj oče.

On me je pogledal v obraz in snel masko! In za njim se je skrival obraz mojega očeta!Niu bil mrtev! Bil je še živ in zdrav. Poleg tega, da mi je ravnokar skoraj ubil učiteljico, sem ga objela. Pomignil mi je, da naj mu sledim. To sem seveda tudi storila.
Spet sem srečala očeta!
Objela sem ga še enkrat. Prišla sva do stene. Oče je le stopil do smetnjaka in se spustil vanj. Malao sem še premišljevala, potem pa sem se spustila še jaz.
Prišla sem do majhne sobice. Oče je že nalival kakav in čaj. Usedla sem se nato pa po dolgih letih rekla:
"Oče? Toliko vprašanj imam ti jih bom kar naštela:

Zakaj si to ves čas počel?
Zakaj nisi prišel do mene?
Kolikočasa že to počneš?
Je mama še živa?
Mi lahko..."

"Ljubica,to sem počel ker...
no to sem vedno počel. Odkar sem bil majhen. Ti pa si pravo nasprotje. Tako kot tvoja mama. On ani več živa. Povedal ti bom nekaj kar sva do zdaj vedela le midva z mamo.

Bilo je lepo jutro in star sem bil 14. let. Odpravil sem se ven. Počet to kar zdaj še vedno počnem.Spravil sem se na mlajše. Zato sem si izbral, sošolca. Bil je nesramen in važen. Stisnils sem ga v kot. Potem pa je prišla tvoja mama. Bila je mlajša in pogumnejša.Iz obraza mi je snela masko in od takrat jo poznam."
Osuplo sem strmela pokonci.


Več prihodnjič.