Hej, že 4. del mojih zgodbic je tu!
Prišla sem pred šolo in opazila grupo sošolk v kotu na klopci. Pomignile so mi naj pridem tja ter podvizala sem se v tisto smer. »A ni lep?« me je sošolka spraševala o fantu iz instagrama že na vse zgodaj zjutraj »Ni bad« sem ji odvrnila in si mislila kaj si je zdaj našla. Ozrla sem se po igrišču in ga opazila seveda kot vedno v tistem kotu s fanti. Nič zanimivega vglavnem. Zvonec je zvonil ter pripraviti smo se šli za pouk. Prvo uro je tam nekaj čvekala o zgodovini in kako so tam bli, pa pri matematiki je težila o enačbah, pa tak nič zanimivega. Med odmorom me je sošolka zbudila z izjavo »Ona je v njega« »Ja in ?« sem bla zmedena »Vidi se ti kak si ljubosumna« me je tam zabavala. Jaz sem bla se zaspana in nisem mela blage veze kaj se dogaja.
Sledili sta pa dve bol zanimivi uri.
Na začetku ure po odmoru ješe preden je zvonilo spraševal če ima kdo za posodit kulico. Po nekaj zavrnjenih vprašanj sem se mu ponudila »Rabiš?«, »Ja« je skromno odgovoril vzel mojo kulico in sedel. »Sedi sem« je učiteljica ukazala naj se sede zraven mene. To pa je veliko za en dan sem si mislila. Pa še MOJO kulico ima. MOJO ČRNO KULICO!! Sem pokala od sreče. Seveda sem v resnici izgledala čisto normalno.
Na tablo je učiteljica napasla naslove ter povedala teme. Izbrali smo si naslov, temo ter pisali spis. Ja vem SPET… Nisem imela veliko idej moj spis je bil za en drek ampak koga briga.
Tako smo celo uro pisali. Na koncu ure smo spise oddali. Na hitro sem prešinila njegov test in ne boste verjeli kaj sem ugotovila. Pisal je o enaki temi z enakim naslovom kot jaz! Tem je bilo tako veliko in on si je izbral temo enako moji? Wow. Nisem vedela kaj si naj mislim. Po eni strani sem bila vesela, po drugi pa sem upala da ne bo učiteljica mislila da sva prepisovala. Bila sem 100%, da ni prepisal od mene. Prvič grdo pišem, drugič sedel je meter od mene, tretjič iz velikega besedila ni mogel razbrati tistega stavka katero temo imam.
Sledila je angleščina. Ker se je približeval test smo seveda ponavljali. Ena od nalog je bila da smo na tablo morali prevest in napisat določeno besedo. Bila sem v skupini, ki je bila na vrsti zadnja. Vse besede, ki so jih dobili sošolci sem znala, in upala sem da bo moja tudi lahka. Bila sem nervozna, ni to zelo. Na koncu pokliče mene in par mojih sošolk in nam razdeli besede. Skoraj bi se tresla, a nisem hotela čudno izpasti. Vse besede sem znala razen ene-seveda moje. Dobila sem besedo pogosto. Nisem smela uporabiti often ker je to že iz 2 razreda. Možgani so se mi ustavili in niti sanjalo sem mi ni kaj bi to lahko bilo. Iz zadnje vrste se je oglasi uganite kdo. On: »frequently« je naglas rekel. Po moje če bi bil bližje bi zašepetal ampak to ni bilo mogoče. Fju! Sem si oddahnila in besedo napisala na tablo. Ampak, da bi moj minutni prihod pred tablo bil še bol grozen, mi je ravno v tistem trenutku zaspala noga. Vse od začetka noge do pete so me pikali mravljinci in komaj sem prišla v svojo klop. Ko sem se vsedla sem se ozrla na tablo in opazil da je njegova pisava zelo podobna moji. Sem že mislila, da sanjam. Končno je zazvonil zvonec, šla sem na kosilo ter domov. Med potjo domov sem opazila da je bil datum 11.11. in mogoče je ta 'čarobni' dan to vse razjasnil.
Upam da ti je bilo všeč, in naroči se za 5.del!