...sošolke niso menile tako.

Še zadnji del Mojih zgodbic.
*roza*Želim vam veselo in srečno novo leto 2023!*roza*
*b*Če pa še nisi prebral/a prejšnih delov (dveh) pa samo klikneš tam zgoraj zraven naslova puščico nazaj.:arrow_left:*b*.
Aja pa ne pozabit, rečimo da mi je ime Ana ok?


Sledili sta še 2 uri. Slovenščina in angleščina. Pri slovenščini smo uganite kaj. Ja spet smo pisali spis. Pri tej naši učiteljici moremo vedno nekaj pisat. Pravi da nam to tako zelo ne gre, da bomo to čim več krat počeli. Pisali smo za nek natečaj. Vglavnem dolg čas.
Minilo je pol ure. Začelo mi je postajat dolgčas, saj nisem imela več idej za pisat. Obrnila sem se nazaj, nekaj vrst zamano je sedela moja sošolka. Strmele sva drug v drugo. Nato sem se obrnila saj ni blo nič zanimivega. Čez nekaj sekund me je šepetaje poklicala. Vsi so strmeli v list papirja in pisali razen naju in nekaj fantov zadaj, ki so gledali kaj počnema. Na zadnjo stran zveska je napisala moje in njegovo ime (saj veste kdo:wink:) in srček. Najraje bi ji vzela in iztrgala list iz zvezka, ampak je bila na preveliki razdalji. ''Daj dol, skri, spelji se'' sem jo probala prepričat, da neha držat tisti list. Dobila sem boljšo idejo. Tudi na mojo stran zvezka sem napisala ime nje in enega sošolca. Ampak ko sem obrnila proti njej ni videla samo ona, ampak tudi tisti fantje za njo. Od besa je tudi njen list pokazala nazaj fantom. Med tistimi fanti je bil tudi moj sošolec, saj veste tisti butast, ki vedno vse pove naprej. Spogledale sma se in si prikimale "Jap, zajeb*ale sma". Po par trenutkih sma si z dogovorom izmenjale zvezke in ven iztrgale najini imeni imeni sošolca.
Po uri je zbežala na stranišče jaz pa za njo. Tja je tudi prišlo nekaj drugih sošolk. Razlagala jim je kaj se je zgodilo. Ampak med našim dekliškim in fantovskim straniščem je velika luknja zgoraj pri stropu, oz. stena ki ju ločuje ne sega do čisto do stropa. Vglavnem se sliši skozi. In kar naenkrat je nekdo na fantovskem wc-ju zakašljal. Vse smo otrpnile. Očitno so bili tam in prisluškovali.
Zazvonilo je. Šli so v učilnico in samo midve sva še ostali na stranišču. Jaz sem mirila sošolko. Ni me tako prizadelo kar je storila ko bi me moralo. Njo je bilo strah, da jo bo (saj veste kdo..:wink:) 'ubil' ker je to napisala. Čez par minut sva šli v razred. Ko sva odprli vrata so vsi zastrmeli v naju. Jaz sem se sicer smejala, ona pa rano, da se ni zjokala. Na srečo naju učitelj ni vprašal zakaj sva zamudili. Tako sem mogla zdržat še eno uro in odvihrala sem domov.
Tako je minil še zadnji dan pred počitnicami.
Ravno ko sem hotela odložit telefon in it spat mi je zapiskal telefon. Odprla sem sporočilo. Pisal mi je on:wink:. "Hey, že spiš?". "Hi, ne še" sem mu s tresečimi rokami odpisala. Čez nekaj sekund je prišlo "Veš to kar se je zgodilo danes...", Srce mi je bilo kot da sem pretekla 10 kilometrov v 5 min. "Ja?" sem mu napisala. Za nasljednje sporočilo si je vzel malo več sekund tak 30s. Mogoče 50. Končno je prišlo "Sem razmišljal... če bi bla mogoče skup?" otrpnila sem za par sekund. Nato sem se spomnila, DA MOREM ODPISAT. "Jaa" sem brezglavo napisala. Takoj sem zbrisala in napisala "Ja, lahko!". Zdelo se mi je bolj normalno. Njegovo zadnje sporočilo je blo "Ok, lahko noč:heart:". Izklopila sem telefon in se vrgla na posteljo in strmela v strop. "Njegova punca sem. Res sem. Nemorem vrjet. Komaj čakam, da povem sošolki. Al pa rajše ne. Bolše da ne. Pa še :heart: mi je poslal.In..." Tako sem zaspala.
KONEC

Heyy! Čestitke si le prišel/a do konca. Upam da ti je bil všeč ta *i*Happy ending.*i* Želim ti srečno 2023.
-Me