Hej hoj moji Pilovci:heart_eyes:!
To je prvič, da pišem zgodbo. Upam,da vam bo všeč.

*song playing*," ugh, zakaj moram že vstat?". "Zoja vstani, zamudila boš na avtobus" se je zadrla moja mama. To se mi zgodi prav vasko jutro. Zaspim. Ko se končno vstanem mi že zvoni osma budilka, saj se mi res ne da vstat! Nekaj na hitro navlečem nase se počešem, si operem zobe. Zunaj me že čakajo z avtomobilom. Ko se vsedem v avto se zmeraj zgodi popolnoma enako "samo še tebe čakamo! nasljednjič te bomo pustili doma!". Ko končno pridem do avtobusne postaje se poslovim, in vstopim na avtobus. Pozdravim voznika in se vsedem na enega od prvih sedežov. Med vožnjo razmišljam če sem kaj pozabila, a še preden do konca razmislim, na avtobus vstopi moja prijateljica. Vožnjo nadaljujem z prijateljico. " Osnovna šola Brinje Grosuplje" zakliče voznik. Midve se vstaneva, in tako se začne najina peš pot. Prehoditi morava le 50m v hrib, kar se zjutraj zdi zelo veeeeeliko. Pri šoli naju že čakajo ostali prijatelji. Pozdravimo se in vstopimo v šolo. Med poukom si pošiljamo listke, ki nas blazno zabavajo. Učiteljica nas še nikoli ni zasačila, ker smo že pravi "specialci". In končno zvoni šolski zvonec za konec pouka.

To je bil prvi del, če pa želite izvedeti kaj se zgodi v nadaljevanju komentirajte, da bi želeli, da napišem še več delov.
Pozdravčki:kissing_heart:
Zoe