Heey hoj moji Pilovci:heart_eyes:!
Tukaj je že tretji del MOJEGA ŽIVLJENJA. ( če hočete to brat morate prebrat vsaj drugi del če hočte razumet) Uživajte!
Vsedla sem se na klopico in čakala. Klopica je bila strašansko mrzla. V hipu me je zmrazilo, bilo mi je neprijetno. Tako je bilo hladno, da si nisem morala predstavljati koliko časa bom še zdržala, na kar je mimo prikorakala neka punca, ki se mi je zdela zelo znana. Opazovala sem jo, jo poskušala nekako prepoznati a ni šlo. Vsekakor sem vedela, da jo poznam, in to še kako dobro. Vstala sem in rekla "heeey!". Namenila mi je čuden pogled nato pa je nadaljevala svojo pot. Mislila sem si: kdo bi lahko pa to bil? Iz kje bi jo lahko poznala? Sem mogoče snjala o njej?, in vprašanja so se kar nadaljevala v neskončnost, na kar je prišla moja mami in me spravila v avto. Nič mi ni bilo jasno. Od kje jo poznam?!!! Ko sva z mamo prišle domov mi je po glavi švigalo polno čudnih misli. Mama me je vprašala če je kaj narobe. Odgovorila sem ji z NE in švignila sem v svojo sobo. Pospravila sem vse svoje šolske stvari v omaro, vzela dnevnik in se vsedla na posteljo. Odločila sem se, da bom vse skrbno napisala v moj dnevnik, da ne bom slučajno česa pozabila. Glasilo se je takole:
Dragi dnevnik!
Ne boš verjel, ampak zgodilo se mi je nekaj strašansko čudnega. Pozabimo avtobus... To ni bilo tako čudno, a vseeno nekako. Na avtobusni postaji sem sedela in čakala mamo. Kar naenkrat je mimo mene prišla punca, ki se mi je zdela strašansko znana. Nisem vedela od kje jo poznam. Premišljevala sem in premišljevala... a ideje kar ni bilo. Vstala sem in rekla "heey!", na kar mi je namenila le čuden pogled, kasneje pa je nadaljevala svojo pot. Še celo pot domov sem premišljevala o njej, a še kar nevem od kje jo poznam. Bi mi lahko pomagal?
Pozdrav, tvoja Zoja.
Ko sem končala z pisanjem, sem začela z raziskavo... SE NADALJUJE...
To je bilo vse za ta del. Upam, da vam je bil všeč. Vesela bom vsakega komentarja!
Pozdravček:kissing_heart:
Zoe
Tukaj je že tretji del MOJEGA ŽIVLJENJA. ( če hočete to brat morate prebrat vsaj drugi del če hočte razumet) Uživajte!
Vsedla sem se na klopico in čakala. Klopica je bila strašansko mrzla. V hipu me je zmrazilo, bilo mi je neprijetno. Tako je bilo hladno, da si nisem morala predstavljati koliko časa bom še zdržala, na kar je mimo prikorakala neka punca, ki se mi je zdela zelo znana. Opazovala sem jo, jo poskušala nekako prepoznati a ni šlo. Vsekakor sem vedela, da jo poznam, in to še kako dobro. Vstala sem in rekla "heeey!". Namenila mi je čuden pogled nato pa je nadaljevala svojo pot. Mislila sem si: kdo bi lahko pa to bil? Iz kje bi jo lahko poznala? Sem mogoče snjala o njej?, in vprašanja so se kar nadaljevala v neskončnost, na kar je prišla moja mami in me spravila v avto. Nič mi ni bilo jasno. Od kje jo poznam?!!! Ko sva z mamo prišle domov mi je po glavi švigalo polno čudnih misli. Mama me je vprašala če je kaj narobe. Odgovorila sem ji z NE in švignila sem v svojo sobo. Pospravila sem vse svoje šolske stvari v omaro, vzela dnevnik in se vsedla na posteljo. Odločila sem se, da bom vse skrbno napisala v moj dnevnik, da ne bom slučajno česa pozabila. Glasilo se je takole:
Dragi dnevnik!
Ne boš verjel, ampak zgodilo se mi je nekaj strašansko čudnega. Pozabimo avtobus... To ni bilo tako čudno, a vseeno nekako. Na avtobusni postaji sem sedela in čakala mamo. Kar naenkrat je mimo mene prišla punca, ki se mi je zdela strašansko znana. Nisem vedela od kje jo poznam. Premišljevala sem in premišljevala... a ideje kar ni bilo. Vstala sem in rekla "heey!", na kar mi je namenila le čuden pogled, kasneje pa je nadaljevala svojo pot. Še celo pot domov sem premišljevala o njej, a še kar nevem od kje jo poznam. Bi mi lahko pomagal?
Pozdrav, tvoja Zoja.
Ko sem končala z pisanjem, sem začela z raziskavo... SE NADALJUJE...
To je bilo vse za ta del. Upam, da vam je bil všeč. Vesela bom vsakega komentarja!
Pozdravček:kissing_heart:
Zoe
Moj odgovor:
Svetovalnica
vera
plisss rabm nasveteee!
torej prihajam iz neverujoče družine ampak jst verujem v boga. vsak večer molim se z njim pogovarjam hodim v cerkev... ampak starši ne vejo da jst molim pa to in bi jim ful rada rekla ker želim da se tud oni povežejo z bogom ampak me je strah ker se bodo norčevali oz. me ne bodo jemali resno. hodm tud na krščanske tabore ampak starši mislijo da hodm tja sam zarad družbe saj me je tja prepričala moja najboljša prijateljica. ampak tja hodm zato ker se še bolj zbližam z bogom. tko da plis povejte kaj naj nardim!
hvala, če mi boste odgovorili
torej prihajam iz neverujoče družine ampak jst verujem v boga. vsak večer molim se z njim pogovarjam hodim v cerkev... ampak starši ne vejo da jst molim pa to in bi jim ful rada rekla ker želim da se tud oni povežejo z bogom ampak me je strah ker se bodo norčevali oz. me ne bodo jemali resno. hodm tud na krščanske tabore ampak starši mislijo da hodm tja sam zarad družbe saj me je tja prepričala moja najboljša prijateljica. ampak tja hodm zato ker se še bolj zbližam z bogom. tko da plis povejte kaj naj nardim!
hvala, če mi boste odgovorili
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(48)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(66)
Nič posebnega , že vse vem.
(27)



Pisalnica