Pisalnica
Oj!
Če koga zanima uvod si lahko prebere:
https://www.pil.si/pisalnica/objava/morriganova-akademija
Zdaj pa je v akciji že 1. del.
...................................................................................................................
Larina
Končno sem se zbudila. Ura je osem in jaz sem še kar v pižami. Mami me je gotovo že klicala na zajtrk. Hitro se uredim in odhitim v kuhinjo.Za zajtk so jajca na oko. V kuhinjo vstopi moja setra in moj brat ki že visita na telefonih: danes objavijo imena 5 deklet in 5 fantov ki bodo postali novi člani Morriganove akademije.
Vsi otroci in tudi starši sanjajo da bi prišli na Morrigana.
Moja babica je imela sestrično ki je hodila na Morrigana. Bila je neverjetna ženska in ko je končala šolo je bila poklicna plesalka na trapezu. Neverjetno, kako se je njeno telo upogibalo. Babi mi je včesih tudi kazala njene slike.
"Hej!" se ujezi mama ko ju zagleda.
Moja mama je tudi neverjetna ženska. A včasih preveč vrjame. Še zdaj upa da bo prišla na Morrigana.
"Kaj je?" vpraša moj brat Jadej, ki ima mišičasto postavo in ognjeno rdeče lase. Seveda za njim letijo vse punce na šoli.
Vzame vilico in še vedno strmeč v telefon začne jesti.
V kuhinjo pride oči. Tudi on je na telefonu, saj je z Morriganom tako obseden kot drugi z nogometom.
Mamine oči se zabliskajo in ker vem da bo sledilo cukanje in kričanje na nedolžne, se hitro izgovorim in grem da po pošto.
Ampak da ti bodo ob tem pomembnem dnevu dovolili drugi člani družine umiru iti po pošto, bi bilo že kar čudno.
Sestra odpuli pogled od telefona, me prime za lase in potisne nazaj.
Moja sestra Sekera je leto starejša od mene, ampak je zelo suha in ima lepe ravne lase ki nanjo padajo v lepi temno rjavi barvi.
Porine me nazaj v kuhinjo in odide po pošto. Mama se je na srečo umirila.
Sekera pride nazaj razočarana. Ker ona in Jadej nista dobila možnosti za vpis je najbrž upala da jo bom jaz. Toda pisma zame ni. Tudi sama se razočarana.
Ko pojem se odpravim v svojo sobo in ko še stojim, nenadoma zaspim.
Nojej
Začelo me je boleti v kolenu. Še ena rana. Zakolnem in se odpravim naprej. Hitro moram priti do Močvirja preden sonce usahne. Ko pridem do njega je nasrečo še dovolj časa. Preskočim ga in hitim naprej. Končno pridem do brezpotja. Globoko vdihnem, zaprem oči in pred samotnim drevesom začnem govoriti. Govorim čudno sikajoče, pa vendar je to edini ključ za prehod med Kandekero in Svetom. Končno se odprejo vrata in hitro vstopim. Znajdem se v čudni sobi.
Je pravokotna in ima povsem bele stene. Na tleh leži dekle, stara ravno okoli 12 let. Je kar velika in ima zelo bledo polt. Njeni lasje so črni. Pretipam to bitje in ugotovim da je očitno v Onkraju. Gledam jo in nato me objame topel sen.
A to poznam in to je tisto kar je dekle spravilo na tla. Močno se uprem temu in začnem govoriti čudno besedilo ki odganja Onkraj. Ko Onkraj odlebdi z glasnim krikom, bitje na tleh ustane. Pogleda me in jaz pogledam nazaj.
Takrat se zavem kje sem.
.........................................................................................................................
Eko vesela bom komentarja in lajka.
Lepo bodite in hvala ker bereš
Zelie
Če koga zanima uvod si lahko prebere:
https://www.pil.si/pisalnica/objava/morriganova-akademija
Zdaj pa je v akciji že 1. del.
...................................................................................................................
Larina
Končno sem se zbudila. Ura je osem in jaz sem še kar v pižami. Mami me je gotovo že klicala na zajtrk. Hitro se uredim in odhitim v kuhinjo.Za zajtk so jajca na oko. V kuhinjo vstopi moja setra in moj brat ki že visita na telefonih: danes objavijo imena 5 deklet in 5 fantov ki bodo postali novi člani Morriganove akademije.
Vsi otroci in tudi starši sanjajo da bi prišli na Morrigana.
Moja babica je imela sestrično ki je hodila na Morrigana. Bila je neverjetna ženska in ko je končala šolo je bila poklicna plesalka na trapezu. Neverjetno, kako se je njeno telo upogibalo. Babi mi je včesih tudi kazala njene slike.
"Hej!" se ujezi mama ko ju zagleda.
Moja mama je tudi neverjetna ženska. A včasih preveč vrjame. Še zdaj upa da bo prišla na Morrigana.
"Kaj je?" vpraša moj brat Jadej, ki ima mišičasto postavo in ognjeno rdeče lase. Seveda za njim letijo vse punce na šoli.
Vzame vilico in še vedno strmeč v telefon začne jesti.
V kuhinjo pride oči. Tudi on je na telefonu, saj je z Morriganom tako obseden kot drugi z nogometom.
Mamine oči se zabliskajo in ker vem da bo sledilo cukanje in kričanje na nedolžne, se hitro izgovorim in grem da po pošto.
Ampak da ti bodo ob tem pomembnem dnevu dovolili drugi člani družine umiru iti po pošto, bi bilo že kar čudno.
Sestra odpuli pogled od telefona, me prime za lase in potisne nazaj.
Moja sestra Sekera je leto starejša od mene, ampak je zelo suha in ima lepe ravne lase ki nanjo padajo v lepi temno rjavi barvi.
Porine me nazaj v kuhinjo in odide po pošto. Mama se je na srečo umirila.
Sekera pride nazaj razočarana. Ker ona in Jadej nista dobila možnosti za vpis je najbrž upala da jo bom jaz. Toda pisma zame ni. Tudi sama se razočarana.
Ko pojem se odpravim v svojo sobo in ko še stojim, nenadoma zaspim.
Nojej
Začelo me je boleti v kolenu. Še ena rana. Zakolnem in se odpravim naprej. Hitro moram priti do Močvirja preden sonce usahne. Ko pridem do njega je nasrečo še dovolj časa. Preskočim ga in hitim naprej. Končno pridem do brezpotja. Globoko vdihnem, zaprem oči in pred samotnim drevesom začnem govoriti. Govorim čudno sikajoče, pa vendar je to edini ključ za prehod med Kandekero in Svetom. Končno se odprejo vrata in hitro vstopim. Znajdem se v čudni sobi.
Je pravokotna in ima povsem bele stene. Na tleh leži dekle, stara ravno okoli 12 let. Je kar velika in ima zelo bledo polt. Njeni lasje so črni. Pretipam to bitje in ugotovim da je očitno v Onkraju. Gledam jo in nato me objame topel sen.
A to poznam in to je tisto kar je dekle spravilo na tla. Močno se uprem temu in začnem govoriti čudno besedilo ki odganja Onkraj. Ko Onkraj odlebdi z glasnim krikom, bitje na tleh ustane. Pogleda me in jaz pogledam nazaj.
Takrat se zavem kje sem.
.........................................................................................................................
Eko vesela bom komentarja in lajka.
Lepo bodite in hvala ker bereš
Zelie
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super je!
3
Crazy Girl
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
dbro,
ne razumem pa besede "nojej" in larina"-aje to kako ime??
ali 2.del besedila govori o tem kaj sanja??(/ne razumem čist usega)
ne razumem pa besede "nojej" in larina"-aje to kako ime??
ali 2.del besedila govori o tem kaj sanja??(/ne razumem čist usega)
2
Ti bom kar tukaj odgovorila pa še v naslednjem delu zgodbe....
Ja so malo drugačna imena, ampak v bistvu v zgodbi govori več oseb. Pač zgodba se dogaja skozi poglede različnih ljudi.
Ne govori o tem da sanja, ampak to govori neka čisto druga oseba. Drugi del zgodbe je napisan skozi oči drugega junaka zgodbe.
Ja so malo drugačna imena, ampak v bistvu v zgodbi govori več oseb. Pač zgodba se dogaja skozi poglede različnih ljudi.
Ne govori o tem da sanja, ampak to govori neka čisto druga oseba. Drugi del zgodbe je napisan skozi oči drugega junaka zgodbe.
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Kot je napisala d123 ni vse čisto jasno, drugače je pa v redu zgodba to.
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Superca!
0
Moj odgovor:
volkulca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
osamljenost?
hej!
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(53)
Vesela šola me ne zanima.
(85)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(146)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(55)
