hajjjj guys! po faking milijontih letih je tuki nov del, haha… predlagam, da se enkrat checknete ta star del, ker vrjamm, da se nc ne spomnete, ce ste prejsnjega bral ko sm da dejansk objavla:cry: pol ljudi ka je to bral zdej sploh ni vec na pilu:sob: ampak lej, tale napol narjen del me je caku, da ga dokoncam, in mam idejce za res dolgega, so let’s do it<333
__________________________________________________

*naslov**roza*13. V RESNIČNEM ŽIVLJENJU PAČ NI SREČNIH KONCEV, se zdi*roza**naslov*

*i*Drinnnnnn.*i*

Vsi dijaki Schwarzove gimnazije so se naenkrat usuli skozi vrata učilnic. Drenjala sem se skozi hodnike in stopnice do izhoda, kjer je gruča drla skozi vrata na šolsko dvorišče. S težavo sem se prebila do Meghan, Sar in Connorja, ki so stali ob robu in me čakali.

“Kje pa je spet Alex?” sem se obrnila k Sarah. Takoj mi je nakazala smer, kot bi že več časa gledala tja. Ozrla sem se v množico. In res, tam je bil, sredi vsega, in se poskušala zdrenjati skozi.*i*Dobro,*i* sem pomislila, *i*vsaj tokrat nas ne misli pustiti na cedilu.*i*

Potem pa sem, ko sem malo bolje pogledala, videla, da Alex skozi množico poti ne utira le sam sebi, ampak še dvema drugima osebama. Za njo sta hodila Kit Brown in Samuel Chu.

“Kit?” Skoraj se mi je zaletelo. Zaskrbljeno sem pogledala svoje prijatelje. “... Zakaj?” je bilo vse, kar sem lahko izkašljala. Con je izgledal prav tako presenečen, Sar pa je bila praktično na robu joka. Vsi po vrsti smo človeka mrzili, Alex pa še najbolj. Meghan je samo vprašujoče zrla naokoli.

Trojici uspelo priti do nas. Alex je bil videti čudno. Kot bi bila obenem presrečen in prestrašena. Zavzdihnila sem, se pripravila in široko odprla usta, da bi se pozanimala, kaj za vraga se dogaja, ko mi je roka prekrila usta. Alex mi je poslal svareč pogled. “Pa kaj se dogaja s tabo te dni?” sem vprašala, a se je skozi stisnjena usta bolj slišalo kot: “A aj he hogaja h abo e hni?”

“Hmmmm?” Umaknila je roko. “Rekla sem, pa kaj se dogaja s tabo te dni? Čisto nas ignoriraš, potem pa v našo družbo pripelješ svojega drugega največjega sovražnika, ki te zaničuje že od vrtca? In mi niti ne pustiš do besede? Lahko pojasniš, prosim?” sem zahtevala. Bila sem precej razkurjena. Še nikoli se nisem skregala z Alex. *i*Niti enkrat.*i*

“Uou, Scarlett, chill,” je pribil Kit. Povsem nepotrebno.

Za podporo sem se obrnila k Sarah, ki je objela Cona prek ramen in resno pogledala Alex. “Prav ima,” je s težavo izdavila, “skrbelo nas je zate, veš?” “Še vedno nas,” je dodal Connor. Izdihnila sem in opazovala obraz svojega najboljše prijatelja. Gledala nas je s tistim čudnim pogledom, ki ga nisem mogla razbrati.

“Rekel je, da te mora nekaj vprašati, pa sva ga pač pripeljala s sabo.” Sklepala sem, da se dvojina v stavku nanaša na Alex in Samuela. Komaj opazno sem zavila z očmi in srce mi je utripalo v čudnem ritmu. Med sabo so se mi v glavi mešale skrb za Alex, olajšanje, da je vse v redu, in kljub vsemu tudi močno sovraštvo do Kita. “Daj,” sem zahtevala, brez da bi mu namenila pogled, “zini že.”

Pogledal me je, kot da sem zmešana, in potem, z najbolj umirjenim glasom, kar je premogel, da bi jaz res izpadla kot neumna, glasna *i*kokoš*i*, začel: “Torej, Lettie, naročeno mi je bilo…” “Nimaš me pravice klicati Lettie!” sem ga kar takoj glasno prekinila. “Tako me kličejo samo prijatelji in družina, in ti že *i*dolgo*i* nisi moj prijatelj!” Šel mi je na živce. Samo hotela sem, da odide. Njega pa je moja jeza le spodbudila.

“Ah, ja?” je vprašal, zdaj s hladnim glasom, in ignoriral mojo ne-prijateljsko opazko. “Tvoja družina? Ali si mogoče hotela reči *i*polovica*i* tvoje družine? Ker, veš, ko sem nazadnje preveril, je bil tvoj dojenčkasti bratec v vrtcu za prizadete otroke in ni bil zmožen reči niti *i*L*i* od Lettie, tvoj oče pa je bil totalen pijanec in te je sovražil. Mislim, ne vem, ampak ne bi rekel, da se take reči kar tako spremenijo.” Zdrznila sem se. Con, Meg, Al in Samuel so me počasi, previdno in zaskrbljeno pogledali. Sarah je globoko zajela sapo in se obrnila stran, da bi se umirila. Jaz pa se nisem hotela umiriti. Hotela sem nekaj ukreniti. Nisem pa tudi hotela pokazati, kako me je s tem prizadel. Še naprej sem ga gledala. Njegov nasmeh je odražal čisto zlobo. Nisem več zdržala.

Prisolila sem mu klofuto.

*
Vsi smo bili tiho. Minilo je nekaj minut, ko sem samo zapičeno strmela v Kita, ki se je držal za desno lice in se kremžil od bolečine. Poskušal je nekaj reči, a ga je prveč bolelo. Počepnil je na tla in videla sem, da se mu solzijo oči. Nisem mogla verjeti. Kakšna punčka. (Po pravici povedano sem jaz ista, ampak v tistem trenutku sem se počutila tako dobro, da si tega nisem hotela priznati.)

Zadaj sem zdaj videla nekaj ljudi, ki so strmeli v nas. Prepoznala sem Rosette - sestro tega groznega človeka, ki sem ga pravkar usekala - s svojima prijateljema Johnom in Chloe, ki sem se ju spomnila od prvega šolskega dneva (Meg je rekla, da sta fajn, ne takšna kot pujsek Rose, in da gre z njima še vedno kdaj pa kdaj na čaj). Malo za njimi je stal Eduard in me odobravajoče gledal. Vprašala sem se, čemu ta pogled.

Malo smo še tako stali v tišini, potem pa je nekje z moje leve izbruhnil prodoren smeh. Privzdignila sem obrvi ter se ozrla k storilcu - začudeno sem ugotovila, da se ne smeje nihče drug kot Samuel. Alex je razprl oči, potem pa, kot bi ji nekaj postalo jasno, še sam izbruhnila v smeh. Nisem razumela, kaj je tako smešno. Samuel se je premaknil bliže k meni, me lopnil po hrbtu in med smehom, ki mu je stresal celo telo, ampak je zvenel kar malo ljubko, izjavil: “Haha, fenomenalno, bravo, stara!” Čudno sem ga pogledala. “Kreten si zasluži, totalno si ga ponižala,” je pojasnil. Alex je smeh zvijal tako močno, da so mu tekle solze.

Zdaj sta se začela smejati že Connie in Sarah, malo je stresalo tudi Meghan. Jaz pa sem se preprosto počutila odlično. Kar žarela sem. Medtem se je temu umazancu Kitu uspelo pobrati s tal. Še vedno se je držal za lice in iz oči so mu bliskale strele, ampak videti je bil tudi prestrašen. Tik preden je odšel, je s tihim glasom dokončal, kar me je prej nameraval vprašati. “Naročeno mi je bilo, da te nekaj vprašam,” je izdavil in čakal na moj odziv. Zavila sem z očmi, ampak sem s kretnjo nakazala, naj nadaljuje.

“Eduarda zanima, če bi šla z njim na božični ples?” je rekel in končal stavek kot vprašanje, kar se mi je zdelo kar žalostno za nekoga, ki je prvi letnik splošne gimnazije. Nekje od zadaj sem zaslišala Eduarda, kako mi pojasnjuje: “Slišal sem, da sploh nimaš soplesalca…”

Šele tedaj me je zadelo. Ta kreten hoče, da grem z njim na ples, po tem, ko me je pol leta nazaj prevaral? Tako mi je prekipelo, da sem brcnila Kita v koleno. Držoč se zanj in z glasnimi vzdihi se je opotekel k svoji sestri, ki ga je grobo zagrabila za ramo in zavila z očmi. Potem je naredila nekaj najbolj nepričakovanega: Kita je vrgla po tleh, kar tako, na travo, potem pa prišla do mene, me udarila v ramo in me zabila: “Prasica!”

Presenečeno sem jo pogledala. Odvihrala je nazaj, pobrala brata, ki se ni premaknil s tal, odkar ga je tja vrgla, in ga odvlekla stran. Eduard je stal tam, nekoliko presenečen, a še vedno me je gledal in je bil videti zadovoljen z dogajanjem. “No?” je vprašal.

Tokrat sem se poskusila brzdati in sem tiščala roke in noge skupaj, da ne bi še njega poškodovala. Toda tisti dan je bil poln presenečenj. Izza hrbta sem najprej zaslišala “Kreten,” potem pa se je Sarah že pognala mimo mene naravnost do njega in ga z močno brco, ki bi lahko bila karatejska, zadela direktno v jajca. Eduard je zletel po tleh in tokrat se jaz nisem mogla zadržati, da se nisem začela smejati. Kmalu smo se smejali čisto vsi in z glavami majajoč odšli ter pustili Eduarda na šolskem dvorišču.

************
Pozneje popoldne smo se vsi, skupaj s Samuelom, dobili pri nas in se odpravili v bližnjo trgovino, da bi pripravili vse potrebno za petkovski sleepover. Nisem čisto vedela, kaj naj si mislim o Samovi prisotnosti, ampak sem se vdala v usodo, ker se je zdel čisto prijeten. Poleg tega je *i*ves čas*i* gledal Alex in prešinilo me je, če nima pa mogoče kljub temu kakšnih čustev do nje. Videla sem, da sta to opazila tudi Sar in Connor. Meghan je, ko sva bili sami v delu s prigrizki, pripomnila: “Nič več mi ni jasno, kaj se dogaja med njima. Je tebi?”

Po pravici povedano? Ne, niti malo mi ni bilo jasno. Ko smo gledali film, sta sedela drug ob drugem. Nista se držala za roke ali se dotikala z nogami ali kaj podobnega, pa vendar. Ko smo si razporedili vzmetnice po tleh, sta si svoji položila tako, da sta se pri glavi stikali. Zdelo se mi je celo, da sem videla, kako je Samuel zaspal s čisto prevelikim nasmehom na obrazu. Zjutraj si ga je definitivno nadel pri zajtrku - sladkih ovsenih kosmičih s cimetom in svežim sadjem.

Ko so vsi odšli domov in je ostala samo še Meg, sva se malo pogovarjali in presenečeno ugotovili, da je božični ples že čez dva dni. Tako sva se hitro uredili, mami prosili za malo denarja in se odpravili v nakupovalni center po obleke. Nisva hoteli nič pretiranega, ampak sva vseeno šli kupovat obleke posebej za ples, ker je bilo pač zabavno.

***********
Ko se zdaj spomnim, kako dobro je izgledala v tisti smaragdni poletni obleki z naramnicami, ki je tako lepo poudarila njene oči, se mi kar začnejo solziti oči. V takih trenutkih si res zaželim, da bi jo imela še vedno ob sebi. Na obisku je babi. Prinesla je piškote. Ko me pogleda, opazi, da malo jočem, in zbašem si enega v usta, da mi ni treba govoriti.

***********
En dan pred plesom, ko sem sedela v šolski jedilnici in prav počasi jedla bučno pito, ki jo je čez vikend prinesla babi, je proti meni zdirjal, ne hecam se, *i*zdirjal*i*, Alex. Privzdignila sem glavo in jo pogledala. “Kaj pa je? Zakaj tako tečeš?” “Preprosto ti *i*moram*i* tole *i*zdaj takoj*i* povedati,” je zadihano rekel. “Sama sem vprašala, če bi šel z mano na božični ples, in *i*REKEL JE JA, LETTIE!!*i*”
“Uau, najs, haha, chill,” sem rekla. Iskreno sem bila presenečena. Samuel? Je rekel ja? Za ples? Noro. Povsem noro. Bila sem res vesela za Alex. “Si že povedala ostalim?” sem vprašala in nekako upala, da bo rekel ne, saj sem se še vedno imela za tisto *i*najboljšo*i* prijateljico. “Ja.” Eh. “Ampak…” je ugovarjala, ker je očitno videl izraz na mojem obrazu, “to je samo, ker te nisem nikjer našla.” Objela sem ga. Koga briga bučna pita. Preostanek sem vrgla stran in šla z Alex ven k drugim.

***********
Kmalu bo spet božični ples. S kom bom šla letos? To me je vprašala tudi babi. Saj je res super babi, ampak na živce mi gre, kadar me spominja na Meghan, brez da prej pomisli. Spet si zbašem piškot v usta in grem kar gor v sobo. Slišim glasove iz kuhinje. Čez nekaj časa za mano pride mami. “Ne smeš ji zameriti, nič ti noče,” me miri. “Sploh pa ne skrbi.”

***********
Jah, takrat res nisem skrbela. Z Meghan sva bili čisto notri, plesali sva, kar so nama noge dale, najini obleki sta kar plapolali. Isto Connor in Sarah zraven naju, le da so za njiju ljudje dejansko vedeli, da sta skupaj. Vsake toliko časa sem videla Alex in Sama, kako sta priplesala mimo, vendar ju večino časa sploh nisem imela na očeh. Kasneje sem izvedela, da ju tudi Sar ni imela. Ni naju zares skrbelo, ker sva bili prepričani, da sta si čisto zares všeč.

Potem pa, ko smo si vzeli malo pavze in je šel Connie na stranišče, sem zagledala Samuela, kako sedi v kotu dvorane in si obraz skriva v dlaneh. Bežno sem videla senco, ki je zdrsnila skozi glavna vrata in se, vsaj tako se mi je zdelo, kar stresala od nečesa, smeha, bolečine ali joka. Ker me je bilo strah, da vem, kdo je, sem pri priči vstala s stola in se prerinila mimo vsh plešočih parov na plesišču do kota, kjer se je stiskal Sam. Najprej sploh ni dvignil glave, ko pa me je končno pogledal, je le žalostno zavzdihnil, nemočno skomignil, vstal in stekel drugam. Nekaj časa sem tekla za njim, a sem ga izgubila med vsemi. Od zadaj me je prijela močna roka - Connor je prišel s stranišča. Nemočno sem ga poledala in ga za roko odvlekla proti vratom, ven in po stopnicah navzdol. Ob steni stavbe sem videla senco, ki se naslanja na steno in drhtela od ihtenja. Con, ki jo je očitno tudi videl, me je osuplo pogledal, za trenutek sva se ustavila, nato pa sva sočasno stekla k Alex.

Sama sem jo preprosto objela, Con pa potrepljal po kolenu in se zaskrbljeno pozanimal: “Hej, kaj je? Si ok? Kaj je bilo? Je bil Samuel?” V tistem sta skozi vrata in po stopnicah planili še Sarah in Meg. Sarah je vpila: “LETTIE? Kam si šla? Kar stekla si! Ne moreš kar tako…” Nehala je govoriti, ker je videla drhtečo postavo v mojem medvedjem objemu. Sunkovito se je ustavila. Meg je globoko zajela sapo.
______________________________________________________
prisel_a si do konca!🥳 no ja, to je to, haha hvala, ce si to prebral_a, res mi velik pomen. kritike? napisi u komentarckeee<33 hope u enjoyed it, pa sori za tak konc hehe:sweat_smile: