*i*Nazadnje...*i*
*i*"Hvala". Sem zamomljala in s pogledom iskala Sam. Našla sem jo tik za Thomasom in jo pomenljivo pogledala. Odmajala sem se v njeno smer, jo zagrabila za zapestje in skupaj sva se pobrali od tam.*i*
~~~~~~~~~~
*b*28. november*b*
Sam me je že tretjič to uro vprašala, če se dobro počutim.
"Ja, zakaj?" Sem jo vprašala že malce nestrpno.
"Veš... dva dni nazaj si hopsala po hodniku in pozdravila vsakega, ki si ga zagledala, danes pa... kot bi odrezal. Oprosti Lily, ampak izgledaš kot duh. Predvidevam, da ni več noč čar..."
"Nehaj, vredu sem. Samo utrujena." Sem ji segla v besedo in zavzdihnila. Končno vem, kako je ime moji simpatiji in zdaj ne vem kaj se mi je zgodilo, da dobesedno izgledam kot duh.
Preteklo noč sem sanjala o njem.
Pravzaprav ne vem kaj točno sem sanjala. Vem, da so me sanje popolnoma vrgle iz tira in zaradi tega zdaj hodim okoli kot duh.
Kot bi bilo neke vrste... razočaranje. Ne vem. Včasih sanjam o nekom, ki ga poznam ampak med spanjem izgleda, kot, da ne bi bil v svojem telesu ampak v telesu nekoga drugega. Potem se zbudim popolnoma zmedena in omotična, česar posledica je to, da pač izgledam kot duh.
Mislim, da bi morala raziskat zakaj se mi to dogaja.
Po uri sem šla v garderobo po zvezke, ki sem jih pustila tam in v kotu omarice je bil zmečkan listek. Ponovno. Nisem vedela, kaj naj si mislim. Odločila sem se, da ga kar na licu mesta preberem, saj me je kljub slabem počutju dajala radovednost. Torej, vdihnila sem, izdihnila, pogledala listek, ga prijela med potne prste in zaprla oči. Hotela sem ga razgrnit, ko je nekdo zaklical moje ime. Odskočila sem in v naglici zatlačila listek globoko v omarico, ter jo zaloputnila, da se je zatresla cela vrsta slednjih.
Panično sem se ozrla nazaj in tam zagledala Thomasa. Lažno sem se mu nasmehnila in pogledala stran, med tem pa živo zardela.
"Živjo. Oprosti, ker sem te prestrašil. Mogoče veš kje je profesor Watts? Potrebujem ga, ker mi je obljubil razlago teme pri projektu." Pričakujoče se je zazrl vame, jaz pa sem ga ošvrknila s pogledom.
"Ž-živjo. Em... profesor Watts... Rekla bi, da je v kabinetu zgoraj. Nekaj minut nazaj sem ga videla vstopiti vanj."
"O, hvala. Grem preverit. Adijo." Je odgovoril in stekel po stopnicah, od koder je prišel.
Oddahnila sem si in se z učbeniki v rokah sesedla ob hladno rumeno pobarvano steno.
Pogledala sem v tla in rdečica je počasi zbledela.
Ravno prav, saj je po stopnicah priskakljala Maya - zdaj sem že vedela, da ni Kaya, saj sta si bili dekleti, ko ju primerjaš med seboj različni si po večih lastnostih. Ena od teh je bila, da Kaya nikoli ne bi skakljala po stopnicah. Ne le zato, ker bi se ji zdelo to otročje, ampak tudi zato, ker bi zlomila pete svojih dragih salonarjev.
Ponovno sem si na obraz naslikala lažni nasmešek in se dvignila na noge.
"Maya, živjo. Kako si?"
"Živjo Lily!" Mi je odzdravila s precej resničnejšim nasmeškom na obrazu.
"Želela sem te vprašat, če bi danes popoldne prišla k meni domov. Prav bi mi prišla pomoč za projekt in mislim, da se ti precej bolje od mene znajdeš v takšnih vodah. Poleg tega bi mi prav prišlo nekaj družbe." Je nadaljevala.
"Uh, bo Kaya tudi doma?" Sem se previdno pozanimala.
"Ne skrbi zanjo. Ona doma samo spi, tako, da je do polnoči ni za pričakovat." Se je nasmehnila.
"Potem bi najbrž lahko. Mi lahko nekam napišeš naslov prosim? Pozabljive sorte sem."
"Seveda." Iz nahrbtnika je vzela naključen zvezek in iz sredine iztrgala list.
Hotela sem se ji pritožit, a je le odmahnila z roko. Nanj je nakracala ulico in hišno številko ter mi pomolila napisan naslov.
Hvaležno sem ga sprejela in poslovili sva se.
"Se vidiva popoldne pri meni!" Je zaklicala za menoj.
Pomahala sem ji in se odpravila do učilnice.
~~~~~~~~~~
Hey!
Uspelo mi je napisat in objavit 23. del zgodbe, tako, da upam, da vam je všeč.
Ugotovila sem, da je to moja štirideseta objava. Ko sem si ustvarila profil, sem mislila, da sploh ne bom pisala objav ampak samo komentirala. No, izkazalo se je, da ni čisto tako. ;)
Z veseljem sprejemam kakšen komentar, kritiko, mnenje, pohvalo,... saj mi z njimi pomagate na poti do izboljšanja zgodbe.
Danes so se uradno začele krompirjeve počitnice, tako, da uživajte in se imejte kolikor se da lepo, za jutri pa vam želim happy halloween
Sophie Donna