Hey!
Petek! Jupi, pa smo ga le dočakali.
Najlepša hvala za vse , oglede in komentarje v prejšnjem delu, to mi res ogromno pomeni.
Aljaska, zelo mi je žal - s premim govorom sem poizkušala vse mogoče, ampak mi veliko začetnico povsod avtomatsko nastavi.
Oprosti, tvoje opazke žal ne znam urediti.
Želim vam prijetno branje, uživajte vikend!
~~~~~~~~~~
"Glede mojih napadov tesnobe, se letos, hvala bogu, ni še nič zgodilo.
Nekaj vam moram pa povedat." Pokimala je, saj me je zelo zbrano poslušala.
"Že štirikrat zapovrstjo sem imela grozne more. V vsaki me lovi drugačna pošast. Vsakič razmišljam drugače. Vsakič se mi na koncu zdi, da bom umrla od pomanjkanja zraka.
Res ne vem kaj naj in oprostite, ker vam to razlagam šele danes, čeprav se vidiva vsak drugi dan. Mislim, da te ponavljajoče-se nočne more nekaj pomenijo, ampak res ne vem kaj." Presenečeno me je pogledala in mi začela pridigati, zakaj ji nisem že prej povedala za more. Osramočeno sem pogledala svoje kavbojke.
Rekla je, da se bo posvetovala pri strokovnjakih in mi povedala, kaj ugotovijo.
Imeli sva še krajši pogovor o mojih napadih in se zmenili za naslednji termin. Zahvalila sem se ji za pomoč in potem sva še nekaj minut ob čaju in čokoladnih piškotih govorili o vsakdanjih stvareh.
Po končanem pogovoru sem se poslovila in odšla proti domu. Na poti sem srečala...
Ojoj. Ne morem verjet, ob vsem tem sem vam pozabila omeniti svojo družino. Torej, sem drugi najstarejši otrok. Imam še starejšega brata, Michaela, ki je star 17 let, mlajšega brata Nicka, starega 12 let, in naša najmlajša sestrica, Stella, je stara 11 let. Smo kar velika družina. Živimo le z mamo, saj je oče pet let nazaj umrl v prometni nesreči. Mami Adeline se res trudi za vse nas, zato se z Michaelom zelo trudiva olajšati ji že tako naporne dneve.
Aha, prej sem razlagala...
Srečala sem Stello, ki se je mimo mene odpeljala s kolesom kot največji profesionalec. Zelo je ponosna nase, ker je opravila kolesarski izpit.
Nasmehnila sem se in odprla vrata v hišo.
Takoj je lepo zadišalo iz kuhinje, kar najverjetneje pomeni, da Michael ustvarja.
Šla sem proti kuhinji in ga rahlo prestrašila od zadaj. Kot vedno, ima brat v ušesih slušalke in praktično ne sledi zunanjim "motnjam".
Skoraj je skočil v zrak, ker če že ne drugega, strašim kar dobro...
Po stopnicah sem se sprehodila do svoje sobe (ne boste verjeli, čeprav smo štirje otroci imamo vsak svojo sobo) in dokončala domačo nalogo. Potem pa sem naključno pogledala na telefon - 15 neodgovorjenih klicev in 34 sporočil, od Alison. Presenečeno sem pogledala sporočila. Na praktično vseh so bili klicaji in vprašaji, zakaj se ji ne javljam in naj jo pokličem, nujno, takoj, ko utegnem, ker je res nujno. Res me je zaskrbelo, kaj se je zgodilo. Hitro sem poklicala Alison.
~~~~~~~~~~
Le kaj se bo zgodilo...
Izvete v naslednjem delu.
Kakšna se vam je zdela zgodba?
Z veseljem sprejemam dobronamerne komentarje, seveda tudi kritike.
Če kdo želi, da ga obveščam, piši v komentarje ali v moj kotiček.
Lp
Sophie Donna