Živjo!
Kako ste kaj?
Ne morem verjet, smo že pri 7. Delu zgodbe.
Res hvala vsem, ki zgodbo spremljate, preberete in včasih tudi komentirate, res mi polepša dan.
6. del je bil bolj žalosten, ta pa se bo ponovno prevesil v dobro voljo.
Želim vam prijetno branje!
~~~~~~~~~~
Pomahala sem jima v slovo, a mama je prepričljivo odpeljala z makedamskega dovoza.
Danes ponoči gotovo ne bom spala, o ne, kje pa. Zato pa zdaj to pišem ob 2h ponoči.
Vsi spijo, razen iz Michaelove sobe se nekaj sliši, tako, da najbrž igra igrice na novem računalniku.
Okoli 4h ponoči sem vseeno za dve uri zaspala, v sanjah se mi je zdelo, da sva z Alison majhna otroka, ki sta se objeti prilepili ena na drugo in jokali, če sta morali it narazen.
Zjutraj sem se zbudila precej dobre volje (če upoštevamo, da sem v celi noči spala samo dve uri in še vedno imela v glavi odhod moje najboljše prijateljice).
Torki so mi kar pri srcu, a brez Alison...
Res ne vem, kako bo potekalo moje življenje brez nje.
Zdaj sem se spomnila, da je v Ameriki zdaj polnoč, torej je še prejšnji dan.
Kako se bova midve družili s časovnim razmakom?
Odvlekla sem se v kopalnico in se uredila.
(Podočnjaki sploh niso videti tako grozno, kot sem mislila).
Še vseeno sem izgledala kot zobmi, ker nikoli ne ostanem budna celoten šolski dan, če spim samo dve uri.
Tokrat imam še celo več kot eno uro do pouka, super.
Utrujena sem se vsedla za kuhinjsko mizo s kosmiči in jogurtom v rokah.
Seveda, za dobro jutro so se mi kosmiči rastresli po celotni kuhinji, tako, da sem jih morala pobirati. (Lajla, hvala za pomoč.)
Danes sem šla proti avtobusni postaji pravočasno, ne, da bi zamudila avtobus.
Danes smo pisali še zadnji test za matematiko letos, tako, da se moram potruditi, da bom imela zaključeno tri.
V nasprotnem primeru imam premalo točk za srednjo šolo. (Kasneje pridejo na vrsto moji plani prihodnosti)
Učiteljica Medved me je danes še posebno pozorno nadzorovala, tako, da sem morala biti celo uro "pridna punčka".
Učiteljica slovenščine, ga. Mirjam Black je zbolela, zato me ni morala vprašati (hvala bogu, druga priložnost. Zdaj se moram naučit tiste avtorje in njihova dela.)
Na mojo srečo je danes manjkala tudi Kaya. Njena "desna pribočnica" mi je povedala, da se ji je zjutraj zlomil noht in je morala na pedikuro. Zavila sem z očmi, a vseeno sem hvaležna, da je ni, saj res ne potrebujem dodatne drame.
Alison mi je popoldne napisala: "Dobro jutro. Mami mi je ravnokar rekla, da sem zdaj uradno izpisana z najine šole. Res te pogrešam, Alison"
Nasmehnila sem se ji, da mi je rekla dobro jutro. Ravno sem jo hotela vprašati, če je prespala cel dan, a potem sem se spomnila na časovno razliko. "Joj, zdaj se bodo jutri vsi spravili name in me spraševali kaj je bilo..." Sem natipkala.
Nekaj časa sva še klepetali, potem pa mi je napisala, da mora v šolo in naj ji zaželim vso srečo. "Držim pesti zate!" Sem ji poslala.
Poslovili sva se.
Jutri imam psihologinjo, torej imam danes... Kaj že?
Oh. Danes imam nastop s flavto, točno.
Nastop, za katerega sem vadila tri ure dnevno, cela dva meseca.
Uredila sem se in se oblekla v svetlečo črno obleko.
Zmenjeni smo bili, da se vsi oblečemo v svetleče-črno barvo.
Malce me je pograbila panika, ampak sem se morala umirit, da ne bi prišlo do napada.
S posebej za nas rezerviranega avtobusa je stopil meni ne - najljubši voznik.
Na postaji sta se prikazali še naši učiteljici, ga. Williams in ga. Johnson, voditeljica orkestra.
Poklicala nas je po priimkih in potem smo se zvrstili v avtobus.
Harry se je pozabil obleči v črno in je prišel v svetlo-modrih kavbojkah in živo rdeči majici. Ga. Johnson mu ni dovolila iti na avtobus in tako je ubogi Harry ostal brez koncerta. Res je, da je imel le stransko vlogo z violončelom, a vseeno...
Nadomestil ga je John.
Naš koncert je bil izvrsten, ga. Williams je bila ponosna na nas.
Res smo se dobro pripravili in obrestovalo se je.
~~~~~~~~~~
Tako.
7. del zgodbe se tukaj zaključi, naslednjega pa boste lahko brali v kratkem.
Ne branim se kakšnih kritik, pohval, morate pa vedeti, da mi že s tem, ko zgodbo sploh odprete in preberete polepšate dan. <3
Če kdo želi, da ga obveščam, mi lahko napiše spodaj v komentarje ali pa na moj kotiček.
Želim vam lep nedeljski večer in uspešen začetek novega tedna.
Samo še 26 dni je do konca šolskega leta!
Zdaj smo pa res že blizu počitnicam, kaj?
Sophie Donna
P.S Na žalost ne vem, kaj se učite pri slovenščini v devetem razredu, zato sem si del o avtorjih izmislila, da ne bo pomote.