Pisalnica
Stala sem tam, gledala v dno morja in bila zamišljena. Zunaj je bila noč in v nežnih valovih se je odsev utripajočo pokvarjene ulične svetilke videl že zelo malo. Moji možgani mi niso pustili dihati. Ne morem niti pomisliti na to, kar se je pravkar zgodilo...
*i*Zakaj jaz?*i*
Jaz se sprašujem to malokrat, a za velike stvari. Ljudje pa se sprašujejo to velikrat, a za male stvari. Vidite, tu je razlika. Vse je ena velika skrivnost. Ljudje se samo lažejo, ko rečejo da je na vse odgovor, ali da je vse z razlogom, ali da se je vse na začetku začelo. Ampak kaj če se nikoli ni začelo? *i*Kaj če je vedno bilo?*i* Noben te opcije sicer nima za opcijo, ker nekaj v tvojih možganih ne more tega sprejeti, razumeti. To samo ignorirajo, ker ne prenesejo tega, da bo nekaj za vedno skrivnost.
Nazaj k *i*"Zakaj jaz?"*i*
Predstavljajte si, da je nedko hudo poškodovan zaradi prometne nesreče, ker je vozil z teefonom. In zato vsem govori da nikoli ne vemo kdaj se lahko kaj zgodi. Govorijo nam, da naj nikoli ne rečemo "Ah, to se mi nebo nikoli zgodilo." In potem seveda "Nikoli ne veš." Ampak, dejansko imajo prav. Dejansko res nebojo pristali v prometni nesreči tudi če bojo vozili avto z telefonom. Vseeno se ti to nebo zgodilo. Na svetu je veliko ljudi, a zdi se da je več nesreč. Ampak vseeno ti nikoli neboš pristal v nesreči. Celo telo ti govori, da ni šans da se to tebi zgodi, in le mali delček možganov ti pravi, da je možnost.
A zdaj tukaj stojim in gledam v morje in se sprašujem kaj se je pravkar zgodilo.
*i*Zakaj jaz.*i*
*i*Zakaj jaz?*i*
Jaz se sprašujem to malokrat, a za velike stvari. Ljudje pa se sprašujejo to velikrat, a za male stvari. Vidite, tu je razlika. Vse je ena velika skrivnost. Ljudje se samo lažejo, ko rečejo da je na vse odgovor, ali da je vse z razlogom, ali da se je vse na začetku začelo. Ampak kaj če se nikoli ni začelo? *i*Kaj če je vedno bilo?*i* Noben te opcije sicer nima za opcijo, ker nekaj v tvojih možganih ne more tega sprejeti, razumeti. To samo ignorirajo, ker ne prenesejo tega, da bo nekaj za vedno skrivnost.
Nazaj k *i*"Zakaj jaz?"*i*
Predstavljajte si, da je nedko hudo poškodovan zaradi prometne nesreče, ker je vozil z teefonom. In zato vsem govori da nikoli ne vemo kdaj se lahko kaj zgodi. Govorijo nam, da naj nikoli ne rečemo "Ah, to se mi nebo nikoli zgodilo." In potem seveda "Nikoli ne veš." Ampak, dejansko imajo prav. Dejansko res nebojo pristali v prometni nesreči tudi če bojo vozili avto z telefonom. Vseeno se ti to nebo zgodilo. Na svetu je veliko ljudi, a zdi se da je več nesreč. Ampak vseeno ti nikoli neboš pristal v nesreči. Celo telo ti govori, da ni šans da se to tebi zgodi, in le mali delček možganov ti pravi, da je možnost.
A zdaj tukaj stojim in gledam v morje in se sprašujem kaj se je pravkar zgodilo.
*i*Zakaj jaz.*i*
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!
