Hej, tu je nov del zgodbe Naše vesolje. V bistvu ni prvi ampak drugi. No, napišite če vam je bil všeč.
Vozila sem se že nekaj ur in postalo mi je dolgčas, zato sem poiskala zemeljsko radijsko postajo. Nekaj časa sem poslušala radijo, potem pa sem slišala obvestilo. Moški je rekel nakj takega: " Včeraj ob pol noči je izginilo dvanajstletno dekle. Ime ji je bilo Olivia Benson. Če jo kdo vidi naj pokliče na telefonsko številko 351 889 123. Pol ure po njenem izginotju so ukradli raketo Omnimbus 2020 iz Observatorija in mednarodne zemeljske vesoljske postaje. Hvala za razumevanje". Ugasnila sem radijo in za trenutek sem se hotela vrniti nazaj na zemljo, toda to misel sem si hitro izbila iz glave. Če sem prišla tako daleč, da sem ukradla raketo, res ne bom obupala tekrat, ko mi je v bistvu že uspelo. Takrat pa se je raketa ustavila in ugotovila sem, da sem prišla na Merkur. Oblekla sem se v vesoljsko obleko - dejansko so imeli obelko meoje velikosti! - in stopila iz rakete. Malo sem se razgledala okrog. Bilo je prelepo. Htela sem se sprehoditi po planetu, toda takoj, ko sem naredila prvi korak, sem skoraj padla z planeta. Bil je tako majhen, da sploh nisem mola hoditi po njem. Hitro sem se obrnila in šla nazaj na raketo, ter se odpeljala na Venero. Venera je bila čisto drugačna od Merkurja. Po njej so hodili gigantski žužki. Venera je bila do konca poraščena z gozdovi. Po zraku so letele želve, ki so imele namesto plavuti dva para kril in ptičji gobec namesto želvjega. Tam so bili celo dinozavri! Verjetno je bil to najbolj poseljen planet(poleg zemlje seveda), ki ga lahko najdemo v našem osončju. Toda čez nekaj časa sem ugotovila, da mi postaja vedno bolj vroče, kar je bilo v bistvu logično, saj je Venera najbolj vroč planet v našem osončju. Kmalu je postalo že prav neznosno. Nujno sem morala nazaj na raketo. Ko sem se začela oddaljevati od planeta mi je sicer postalo veliko manj vroče, vendar mi je bilo žal, da sem morala oditi, saj so mi bile živali na tem planetu res všeč. Ampak tako pač je.Zdaj je prišel na vrsto planet, ki je verjetno najbolj buril domišlijo naših znanstvenikov - Mars. Mars je bil točno takšen kakršen smo ljudje mislili, da bo(za razliko od Venere). Bil je čisto rdeč, hkrati, pa je bil samo skalovnat. Nobenih dreves, nobenih živali... Najbolj zanimiv je bil majhen potoček, ki je tekel čez to rdečo puščavo. Šla sem do vode in si umila obraz. Kar naenkrat pa se mi je zdelo, da se raketa vedno bolj pribižuje. V naslednjem trenutku pa sem bila že prilepljena na raketo. Besna sem ugotovila, da sem se umila z magnetno vodo! Na mojo srečo planet ni imel kakšnih težkih vremenskih razmer, saj sem bila na raketo prilepljena še pribilžno pol ure. Ko sem se končno lahko ločila od rakete, mi je bilo Marsa že dovolj. Šla sem v raketo, toda tik preden sem dokončno vzletela, prisežem, da sem videla marsovca, ki mi je pomahal. Na žalost, pa rakete nisem mogla več ustaviti, saj je bila v polnem pogonu.
No, to je to za ta del. Odločila sem se, da vam bom dala tudi povezavo za sliko kako izgledata Olivia in Omnibus 2020:
OLIVIA BENSON:https://www.google.com/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Far.pinterest.com%2Fpin%2F698339485939073068%2F&psig=AOvVaw1xX_QqumYrXgQJrx5n_zHb&ust=1608232724949000&source=images&cd=vfe&ved=0CAIQjRxqFwoTCKDMwPyb0-0CFQAAAAAdAAAAABAD
OMNIMBUS 2020:https://www.google.com/url?sa=i&url=http%3A%2F%2Fwww.usfunds.com%2Finvestor-library%2Finvestor-alert%2Fgold-gets-a-boost-of-rocket-fuel-from-negative-bond-yields-whats-next-for-the-yellow-metal%2F&psig=AOvVaw2_quOmZ4uEXrkcQ5UJ5lCP&ust=1608232830137000&source=images&cd=vfe&ved=0CAIQjRxqFwoTCIDT3Kac0-0CFQAAAAAdAAAAABAD
Upam, da bosta delovali. Lahko noč!