Zbudila me je jutranja zora, ki je sijal skozi krošnjo drevesa. Smuknila sem iz Kazovega objema, a na sebi sem še zmeraj nosila njegovo srajco. Ta noč je minila prijetno. "Bila sva čisto blizu!" sem pomislila, in okoli pasu sem še zmeraj čutila njegove roke. Ob tej misli sem zardela. Usedla sem se k jezeru in si spet umila obraz. Voda mi je zbistrila misli, ker je bila prijetno hladna. "že nekaj časa se nisem umila, in Kaz zgleda da še trdno spi" sem pomislila. Počasi sem se slekla in stopila v vodo. Spela sem si lase z močno travno bilko. Zaplavala sem po vodi in se umila. Bilo je blagodejno spet čutiti vodo po vsakem kotičku mojega telesa. Obrnila sem se, še zmeraj do vratu v vodi in opazila da Kaz ne spi več. Ni ga bilo na ležišču. ozrla sem se okrog, pa ga nisem videla. Le upala sem lahko, da tudi on mene ni. Počasi in še zmeraj oprezajoče sem lezla ven iz vode. Stala sem na travi in se čim bolj hitro obrisala po telesu z brisačo, ki sem jo malo prej izmaknila iz Kazovega nahrbtnika. Ravno ko sem si obleka spodnje perilo je prišel izza drevesa spolno skodelico jagod in ostalih gozdnih sadežev. Prihajal je vedno bližje, jaz pa sem hitela z oblačenjem. Ko je bil že čisto pri meni, sem si ravno povlekla majico čez glavo. "Dobro jutro" me je pozdravil z nasmeškom na obrazu, kot da je bila cela situacija danes ponoči čisto normalna. "Dobro jutro, vidim da si nabral nekaj lepih sadežev." sem rekla. Pokimal je. "Danes bo deževalo, Marjetka mi je povedala ko sem jo srečal v gozdu. Tukaj bova ostala, zato hitro nad ležiščem narediva streho. Pokazal je na drugo stran jezera: "Lahko prineseš slamo s tistega kupa? Trije ali štirje šopi bodo zadostovali." je rekel, ko sem mu vrnila srajco. Hotela sem že oditi, ko je dodal: "Pristojijo ti speti lasje. Si uživala v vodi?". Nasmehnila sem se: "Hvala, ja zelo je prijetna." sem rekla kar se da mirno, da ne bi videl da mi je nerdono. "In hvala za brisačo. Ob priliki jo bom oprala in posušila." sem dodala in odšla. Že je zapikoval visoke palice okoli ležišča. Stopala sem po mehki travi proti drugi strani jezera, ko sem zagledala velik kup slame tik pred svojim nosom. Pograbila sem dva šopa in ju nesla nazaj. Razmišljala sem kaj bova počela cel dan, ko ne bova na poti. Položila sem slamo zraven njega, ko je on že vezal prečne palice, na katere bova položila slamo. Še enkrat sem se odpravila na drugo stran jezera, in ko sem prišla nazaj je bil Kaz v vodi. "Lahko razporediš slamo po vrhu, prosim? me je vprašal. "Seveda!" sem mu zaklicala in pričela z delom. Ko sem se ponovno obrnila k njemu, je imel že spete lase. Tudi taki mu pristojijo. Ozrla sem se k sledi z gozdnimi sadeži in pomislila, da bi jih nekaj pustila svežih iz preostlih pa naredila marmelado. "Imaš v nahrbtniku kaj kruha?" sem ga vprašala naglas. "Pripravila nama bom zajtrk" sem še dodala. Obrnil se je k meni in zaklical. "Ja, v nahrbtniku imam še nekaj kosov. Vzemi enega za vsakega, saj morava varčevati. Vzemi ven tudi steklenico z mlekom in lonček." in se obrnil nazaj. Odprla sem njegov nahrbtnik in vzela ven vrečko s kruhom, in res tam sem zagledala tudi steklenico, skoraj čisto polno in lonček. Z lončkom sem stekla k jezeru in ga do četrtine napolnila z vodo. Nesla sem ga na lubje, ki sem ga spotoma pobrala s tal ko sem šla po slamo. Zraven sem stresla še gozdne sadeže in zdaj s prazno skodelo stekla za drevesa. Kaj blizu je bil grmič borovnic, ki sem jih nabrala. Tudi maline, robide in jagode niso bile daleč. Ko sem zagledala drevo s hruškami, sem kaj hitro s skodelo splezala nanj in nabrala še te. Pod grmom tik pod drevesom sem našla skrivajočega zajca. Bilo mi je žal, a celega dneva nisva mogla preživeti le na kosu kruha in lončku mleka. Že tako ali tako sem bila lačna ker tisti dan nisem nič jedla. Skleda je bila polna, moje roke tudi. Pa še krvave po vrhu. Težko mi je bilo gledati kri, in grozno sem se počutila. Na nebu sem že zagledala črne oblake. Ko sem prišla nazaj do jezera se je Kaz ravno oblačil. Ošvrknila sem ga s pogledom. "Greš lahko v gozd po dračje? Bova spekla kosilo, a les rabi biti suh." . Gledal me je tako presenečeno, kot da še ni bil videl ženske ki bi kadarkoli kaj nabrala. "Kaj pa je?" sem ga vprašala. "Kje si dobila tega zajca? Speri se, čisto si krvava... in tvoje krilo tudi." je rekel in me pogledal tako žalostno. "Bom, ne skrbi." sem odgovorila z nasmeškom, ker sem ga hotela razvedriti. Nesla sem zajca pod drevo. Pustila sem ga tam in si slekla krilo. Okoli pasu sem si zavezala brisačo. Krvavo krilo sem sprala v hladni vodi jezrea. Imela sem srečo, kri se je hitro sprala. Že je začelo pršiti ko se je Kaz končno prikazal....
__________________________________________________________
Živijo!
Vem da ste dolgo čakali, se opravičujem.
Upam da ste uživali v branju!
Lola <33
__________________________________________________________
Živijo!
Vem da ste dolgo čakali, se opravičujem.
Upam da ste uživali v branju!
Lola <33
Moj odgovor:
Mika123
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
sooooooooooooooooooooooooooooo cute:hugging::hugging::kissing_heart::kissing_heart::heart_
OoOOoooo amari, kok je ta outfit lep:heart_eyes::sparkles::sparkling_heart:
Pa ...