Ko so se teta Liv in njena majhna vnuka odpravila domov, sem v kuhinji ostala sama z babico. Babico sem vprašala ali misli, da je Sara resnično videla deklico Angel, ki je jahala konja. Babica je seveda odvrnila ne ampak vedela sem, da laže.
Zunaj je bila že črna tema in v spalnici prav tako ni bilo prav toplo. Vlegla sem se v posteljo in v roke vzela telefon. Ni bilo signala zato sem bila še bolj jezna. Telefon sem pospravila in poskušala zaspati ampak mi preprosto ni šlo. Slišala sem babico, ko je šla spat čez par minut pa sem slišala njeno pridušeno smrčanje skozi steno. V postelji sem nekaj časa razmišljala, nato pa zlezla iz postelje, iz omare vzela svetilko in si nataknila škornje in črn brezrokavnik. Potihoma sem obrnila ključ v ključavnici in smuknila skozi vrata. Vame je pihnil hladen veter in mi razmršil lase v hipu sem prižgala svetilko, saj me je bilo starah. Posvetila sem okrog vhodnih vrat ni kjer ni bilo nič ne navadnega. Korakala sem po cesti navzgor mimo hiše tete Liv in naenkrat se mi je zdelo, da za sabo slišim obdarjanje nečesa ob tla, ravno ko se obrnem in posvetim z svetilko, zagledam velikega konja črno bele barve, ki stoji skoraj za mano. Od straha zakričim, konj se postavi na dve nogi jaz pa padem na hrbet in še bolj zakričim, konj pa samo steče stran. Nisem videla ali je bil na konju kakšen jezdec ampak bila sem v paniki in klicala NA POMOČČČČČ!!! Kmalu je pri meni stala že teta Liv in se čudila zakaj sredi noči ležim sredi ceste in se derem, kot bedak. Vpraša me kaj je narobe ampak ji ne povem resnice, rečem samo da mi je bilo slabo in da sem šla ven na svež zrak in se spotaknila ter si zvila gležen. Liv mi je verjela in me pospremila nazaj domov, začela sem dvomiti, da se mi je samo sanjalo, ampak to sem želela obdržati zase.
SE NADALJUJE...
~Kaj mislite ali je bil na konju kakšen jezdec ali ne?~