Evo, tu je nov del. ____________________________________________________________________________________________________

V soboto so me izpustili iz bolnišnice in v ponedeljek sem lahko šla v šolo. Ker smo v torek pisali test in sem jaz zamudila cel teden priprav na test iz zgodovine sem imela en teden časa da se učim in prpravljam na test ker pa sem zamudila priprave mi je učiteljaica našla inštruktorja (enega mojih sošocev/sošolk) komaj čakam da izvem kdo je.
Sedim v kavarni v parkuin čakam na svojega inštruktorja. Naročila sem limonado in moje najljubše maslene piškote z mangovo marmelado. Čez približno 10 minut, ko se že bašem piškoti zaslišim "Dober tek Amy,, skoraj se zadavim s piškotom. Pa saj ne morem biti res!!! O, ne ne more biti on!!! Pa saj to je James. Moja največja simpatija če od 5. razreda in najboljši učenec v razredu. Ojojojojo!!!!!!!!!! Naj mi kdo pomaga! Prosim!! Z njim bom moraja preživeti EN CEL TEDEN!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
No tako nedim, tam v kavarni z na široko odprtimi usti in razprtimi očmi in buljim v Jamesa. "Kar v miru pojej, jaz bom pripravil gradivo in zapiske,, reče in začne zlagati zveske iz torbe medtem pa jaz na hitro pojem do konca in se umirim. Opravičim se in na hitro skočim še na stranišče. No pa dajmo si rečem in se odpravim proti mizi.
Čez uro in pol sem jaz vedela že vse o njegovi družini in življenju on pa o moji družini, življenju in epilepsiji. Zdelo se mi je da lebdim, imela sem se enkratno, komaj čakam na jutri.
___________________________________________________________________________________________________
Evo pa smo na koncu. Jutri objavim nov del.

P.S. Lajkajte in komentirajte.