Ojla! Tole je moja nova zgodba! Pisana bo v 1. osebi in v pretekliku. Upam da vam bo všeč! Veliko veselja ob branju. Lp, Super sisters
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Hej! Jaz sem Liesel Manger. Da povem kako se vse to prebere. Liesel se orebere Lisel. Tako so določili moji starši. Jaz si želim imeti navadno slovensko ime, ampak starši so mi rekli da je njim to ime prelepo. Tako imam nemško ime. Priimek pa se prebere kot piše. Vsaj to. Hvala bogu da ni še priimek kak Mngeriuss ali podobno. Aha. Stara pa sem 11 let. Ravno včeraj sem jih dopolnila. In oh, danes smo nevemkaterega avgusta. Nekje sredi avgusta, oprostite nisem v koraku s časom. Imam mlajšo sestrico Lano, ki je stara 7 let.
----------------------------------------------------------------
Ah, danes je bil tako dolgočasen dan... Naredila sem že vse kar sem lahko. Pomila kopalnico, pobrisala posodo in... poskusila čarati. Vem, vem, nemogoče je ampak mi smo čistokrvna čarovniška družina. Zaenkrat imam premalo znakov da sem čarovnica. pravzaprav... Skoraj nič. le enega. Da povem. Bili smo v šoli (ja, hodim v navadno šolo za bunkeljne). Tam imam eno sovražnico Sanjo. Men poukom me je zafrkavala jaz pa sem bila dobesedno razjarjena. Gledala sem jo s strupenim pogledom in kar naenkrat so se ji lasje začeli sami od sebe zapletati v orjaške vozle. Skoraj drede. Seveda je Sanja zakričala in takoj so jo odvedli do ravnateljice. Zoprnica je tudi dejala da sem kriva jaz in klicali so moje starše itd. Ampak mami ni bila jezna, bila je vesela! Vprašala sem sem jo zakaj ona pa je rekla, da je to znak da sem prava čarovnica.
---------------------------------------------------------------------------
"Kaj pa je?" me je vprašala mami, ko je videla da kljub vsemu kar sem že naredila, zdolgočaseno buljim skozi okno v deževen dan.
"Nič, samo nevem kaj naj bi delala. Dolgačs mi je, zelo," sem rekla.
"Ahh, gotovo se kaj najde," je dodala mami in zamahnila s palico da se je miza sama pripravila za večerjo.
"Perlatium Lebdiosa!" in juha je sama poletela na mizo. "Lana, Matevž, večerja!"
Aha, morda sem pozabila omeniti. Mojemu očiju je ime Matevž, mami pa Lina. Vsi se pišemo Manger.
"Liesel, boš ti dala danes Nogavički hrano?" me je vprašal oči.
"Ja!" sem rekla. Nogavička je naša hrčica. Vzela sem hrano za hrčke in jo stresla v kletko. Mi imamo še sovo, ki ji je ime Afrodita.
Začeli smo jesti juho, ko je nekdo potrkal na okno. Bila je velika lesna sova. Mami je odprla okno in sova je poletela v kuhinjo, naravnost na mojo ramo. Hitro sem umaknila krožnik juh, da pismo ne bi padlo vanjo.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
To je to. Aha. Znaki ~~~ pomenijo začetek in konec dela znaki --- pa so kot razdelitev v delu.
Če bi pokomentiral in stisnil lajk bi mi zelo pomenilo!
Lp,
Super sisters