Živeti z volkodlaki ni bilo niti približno tako, kot sem si predstavljala. Pričakovala sem jezne poglede in ravs na vsakem koraku, ampak sploh ni bilo tako. Bili so... zabavni.

Pri večerji prvega dne me je Satherine tako nasmejala, da mi je juha brizgnila skozi nos. To me je spravilo v še večji smeh, Satharine pa tudi. Takrat je tudi prvič izrazila svoje mnenje o meni.

"Midve pa se bova še dobro razumeli,"je rekla. Še nikoli nisem imela prave prijateljice, poleg Rose, zato mi je to veliko pomenilo.

Takoj po večerji se je Satherine zravsala z Athrilom, samo zato, ker ji je rekel, da bo na lovu pobil več živali kot ona. Menda je bila prvakinja v tem.

Poleg tega sem izvedela, da imajo na polno luno Zvezdniki stave, kdo po pobil največ živali. Imeli smo jih po večerji.

"Stavim na Athrila!" je zakričala neka punca, za njo pa še pet drugih.

"Jaz pa na Satherine," je reklo nekaj fantov.

"Na koga staviš?" me je vprašala Satherine. Malo sem pomislila, nato pa zakričala: "Stavim nase!"

Vsi so utihnili in me pogledali.

"Mala si pa upa," je nekdo rekel. Ampak mojo stavo so vseeno upoštevali.

"Pozabili so, da sem Brazgotinarka," sem zamrmrala, Satherine pa se je zasmejala. Ona in Athril sta stavila name.

"Čakaj, kaj se zgodi, če izgubiš stavo?" sem vprašala.

Satherine se je zahahljala. "Nič. Ampak nekateri si čudežno zapomnijo, kdo je izgubil in jim to ob vsaki priložnosti vržejo pod nos."

Tako torej. Polna luna se pokaže ob sedmih. Zdaj je bilo pol šestih.

"Ne skrbi. S tabo bom, ko se boš spremenila. Vse, ki se prvič spremenijo, pospremijo v gozd in jih pustijo tam uro ali dve, da v miru preživijo preobrazbo. No, ja, preživetje... Ni nujno, da boš preživela," je zaskrbljeno rekla.

"S tem se bom ukvarjala potem," sem samo rekla in resno sem mislila. Preživela bom.

Končno se je cel trop odpravil v gozd. Mene so pustili na sredi gozda, oni pa so šli lovit na obrobje. Nisem videla njihove preobrazbe, saj so odšli od mene, še preden se je luna pokazala.

Nisem vedela, kaj naj od preobrazbe pričakujem. Satherine je rekla le, da boli.

Vsedla sem se na tla in čakala, dokler me ni presekala bolečina, kot bi z bičem udarili po meni. In še enkrat. Ponovilo se je petkrat. Vid se mi je meglil. Bila sem na robu nezavesti, ko se mi je nenadoma izostril. Zavohala in slišala sem vse srne in zajce v bližini. Dvignila sem se s tal in vedela, da je preobrazba uspela. Stala sem na štirih nogah in zaslišala vsak šum. Slišala sem volkove, ki so od nekje daleč vzdihovali. Dva sta presrečno zatulila v luno.