Odposlanka lune - 12. poglavje
18
Zmagala sem na stavah. Satherine mi je povedala, da si nihče ne upa lagati pri stavah, saj ima neka punca po imenu Teitha dar, da zaznava če kdo laže. In menda zna presneto dobro uporabljati zakrivljeno bodalo.
Zvezdnike so urili za boje, tudi ko niso bili volkodlaki. Satherine me je naučila uporablajti navadno bodalo. Rekla je, da mi bo to znanje prav prišlo, če še kdaj srečam Zariema.
Ravno sem vadila z njo, ko se je od zadaj oglasil nek glas: "Napadi jo na boku."
Odskočila sem in nato zagodrnjala. "Veš, ni se ti treba priplaziti za moj hrbet, ko mi želiš kaj povedati, Ethan."
Ampaaak ta njegov presneti dar mu je seveda povedal, da mi je to nekako všeč. Če je bilo vse normalno, ni bilo zanimivo.
Zahehetal se je odšel stran.
"A res puščam bok odprt za napad?" je presenečeno vprašala Satherine in se postavila v boljno držo.
"Malo pa res," sem rekla, čeprav nisem imela pojma. Iz kota sobe se je zaslišalo hihitanje.
"Crkni, Ethan," sem zakričala in planil je v glasen smeh. "Joj, kako to sovražim," sem zamrmrala in se spet posvetila bodalom.
"To zelo pogosto počne. Večini je grozno nadležno," je monotono rekla Satherine.
"Kakšno presenečenje," sem zamrmrala.
Danes sploh nisem nič spala. Razmišljala sem o starših. Na moje veliko presenečenje jih sploh nisem pogrešala. Niti Jacka. Kot da bi bili oni le moji bežno znanci, Zvezdniki pa moja prava družina.
Nenadoma pa sem od zunaj zaslišala ječanje. Ko sem bila lunina, sem bolje slišala, videla in vohala kot v človeški obliki.
Nisem mogla spati, zato sem sklenila, da grem pogledat, kaj je to ječanje.
Neslišno sem vstala, da ne bi zbudila Satherine, ki je kot ubita spala zraven mene. Šla sem iz votline. Tako tiho je bilo, kot bi vsi pomrli. Potem pa sem zagledala vir ječanja. Bila je deklica, oblečena le v belo obleko. Stokala je in se držala za trebuh.
Stopila sem bližje. Na trebuhu je imela tako globoko rano, da bi morala že umreti, ampak ni. Tudi jokala ni. Samo stokala je in me gledala s tako prošnjo v očeh, da sem jo dvignila v naročje in jo hotela odnesti v votlino, pa me je prijela za majico.
"Ne... Gozd... Tja me nesi. Zdravi me. Na skrivaj," je dahnila s hripavim glasom. "Prosim."
Prikimala sem, ko sem nekaj opazila. Njeno čelo je krasila velika bela zvezda. Bila je vodn+ja tropa. Ampak katerega? Njeni lasje so bili pri konicah srebrni, potem so se prelivali v rdečo in na konicah so bili modri. Luninci so imeli rjave lase, Zvezdniki zlate, Krvniki srebrne, Brazgotinarji rdeče... Ampak prelivajočih se las ni imel nihče izmed rodov volkodlakov.
Zvezdnike so urili za boje, tudi ko niso bili volkodlaki. Satherine me je naučila uporablajti navadno bodalo. Rekla je, da mi bo to znanje prav prišlo, če še kdaj srečam Zariema.
Ravno sem vadila z njo, ko se je od zadaj oglasil nek glas: "Napadi jo na boku."
Odskočila sem in nato zagodrnjala. "Veš, ni se ti treba priplaziti za moj hrbet, ko mi želiš kaj povedati, Ethan."
Ampaaak ta njegov presneti dar mu je seveda povedal, da mi je to nekako všeč. Če je bilo vse normalno, ni bilo zanimivo.
Zahehetal se je odšel stran.
"A res puščam bok odprt za napad?" je presenečeno vprašala Satherine in se postavila v boljno držo.
"Malo pa res," sem rekla, čeprav nisem imela pojma. Iz kota sobe se je zaslišalo hihitanje.
"Crkni, Ethan," sem zakričala in planil je v glasen smeh. "Joj, kako to sovražim," sem zamrmrala in se spet posvetila bodalom.
"To zelo pogosto počne. Večini je grozno nadležno," je monotono rekla Satherine.
"Kakšno presenečenje," sem zamrmrala.
Danes sploh nisem nič spala. Razmišljala sem o starših. Na moje veliko presenečenje jih sploh nisem pogrešala. Niti Jacka. Kot da bi bili oni le moji bežno znanci, Zvezdniki pa moja prava družina.
Nenadoma pa sem od zunaj zaslišala ječanje. Ko sem bila lunina, sem bolje slišala, videla in vohala kot v človeški obliki.
Nisem mogla spati, zato sem sklenila, da grem pogledat, kaj je to ječanje.
Neslišno sem vstala, da ne bi zbudila Satherine, ki je kot ubita spala zraven mene. Šla sem iz votline. Tako tiho je bilo, kot bi vsi pomrli. Potem pa sem zagledala vir ječanja. Bila je deklica, oblečena le v belo obleko. Stokala je in se držala za trebuh.
Stopila sem bližje. Na trebuhu je imela tako globoko rano, da bi morala že umreti, ampak ni. Tudi jokala ni. Samo stokala je in me gledala s tako prošnjo v očeh, da sem jo dvignila v naročje in jo hotela odnesti v votlino, pa me je prijela za majico.
"Ne... Gozd... Tja me nesi. Zdravi me. Na skrivaj," je dahnila s hripavim glasom. "Prosim."
Prikimala sem, ko sem nekaj opazila. Njeno čelo je krasila velika bela zvezda. Bila je vodn+ja tropa. Ampak katerega? Njeni lasje so bili pri konicah srebrni, potem so se prelivali v rdečo in na konicah so bili modri. Luninci so imeli rjave lase, Zvezdniki zlate, Krvniki srebrne, Brazgotinarji rdeče... Ampak prelivajočih se las ni imel nihče izmed rodov volkodlakov.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Niceeeee!!!! O moj bog super zgodba, komaj čakam naslednji del:)
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Nov del!!!!!!!!!:yum:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
SVETOVNO!
KOMAJ ČAKAM NOVI DEL TE FANTASTIČNE ZGODBE!
KOMAJ ČAKAM NOVI DEL TE FANTASTIČNE ZGODBE!
0
![](/images/avatar/snofiblured.jpg)
JustLilly, ki v tem trenutku ni registrirana
Moj odgovor:
DaRilo
potrebuje pomoč ali nasvet v
![](/datoteke/2020-09/1f46d.png)
Svetovalnica
Tečnoba sestra
pac jst man sestro mlajso 2 leti in mam tud sestro 2 leti starejso (vem kar dve:sob:) in pac moji starejsi sestri ne smem recti rec.mala al pa kej kr drgac bi me napadla in bi se stepli. dobr sej una ni problem. ampak me moti tamala. ona meni cel cajt tko grdo govori pač tko fačok male pa tak. in men to ful nije vsec. drugace je ona ok in vse suoer ampak to mi gre izredno na zivce. in nvm kaj naj. oac mislim da me je moja starejsa sestra ze od malega vzela v "komando" in no sej sem jaz tud ta malo probala mal napadnt ampak res nvm kaj naj delam kr se mi zdi da ce ne bom ukrepala da bo sam se hujs. pa ne mi govort naj povem starsem kr nee.... mislim da loh sami resva. pac upam da me razumete. ne bi je jaz rada tam zacela tepsti pa to.. samo nvm kak mi ze prej ni uspelo naredt komande. aja pa enkrat sem se ze skor pogovorla z njo da naj neha je rekla ka bo ampak se itak tega ne drzi. jaz bi rada da mi predlagate kako jo naj nazaj nekak disnem hvala res vsem ker realno rbm pomc
Vprašanje
Ali bi te motilo, če veselošolske priloge ne bilo več v tiskani izdaji, ampak samo na spletu?
Da, zelo bi me motilo.
(228)
Ne bi me motilo.
(202)
Ne vem. / Nimam mnenja.
(89)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
UUUUUUU love the dramaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa ...
Kot prvo: najprej oprosti ker nisem komentirala ...