Indigo jo je samo opazoval. Sicer ni znal brat misli, a je točno vedel o čem je razmišljala. Sedaj ko je prvi šok minil je pomislila na vse posledice. In vsak normalen človek bi imel takšno reakcijo kot Erin. Ampak on pač ni bil ravno normalen človek, zato je o vseh mogočih posledicah že razmislil in pri tem ni doživel skorajšnjega živčnega zloma. Grozno ga je skrbela panika v domu. Ampak seveda ni vedel, da je za to že nekdo poskrbel.
_____
»Profesorica, Erin je slabo,« je rekla Mia profesorici, ko je prišla zjutraj v njuno sobo. »Prav, hvala da si povedala, bomo poskrbeli zanjo,« ji je odvrnila. Rjavolaska pa je vztrajala: »Ne, ne učiteljica jaz bom z njo, tako ali tako moj gleženj ni najbolje, njej pa tudi ni nič hujšega. Take rahle slabosti se ji večkrat dogajajo, tako da vem, da ni nič resnega.« »Okej Mia, če bo kaj hujšega pa le pokliči.« Profesorica je odšla iz sobe. Imela je grozno srečo, da so ji vsi tako zaupali, pa da so smatrali da so kot gimnazijci že odgovorni, da skrbijo sami zase.
V jedilnici je bil zajtrk v polnem teku, vanjo je z zamudo prišepala tudi Mia. Profesorica jo je začudeno pogledala in rekla: »Mia a nisi rekla da boš ostala v sobi z Erin?« »Seveda profesorica, Erin je rekla da ne bo jedla, tako da je v sobi in spi jaz pa sem prišla nekaj na hitro pojest, ker sem lačna,« ji je kar malce užaljeno odgovorila Mia. »Oh, oprosti,« ji je z malce slabe vesti rekla profesorica, »mimogrede ali morda veš kje je Indigo? Ti si namreč zadolžena za to, da sporočaš morebitne težave.« »Oh saj res joj, se opravičujem, po tem z Erin mi je to malo ušlo iz glave. Včeraj zvečer so ga klicali starši. Nisva vas hotela motiti, zato sem ga pospremila ven. Ne vem kaj je bilo, ni želel povedati ampak saj veste, pri njih ni vse najbolj rožnato. Ubogi Indigo.« Profesorica jo je sočutno pogledala: »Prav res, fant se mi prav smili. Upam, da res ni nič takega. Hvala ti, res prav pride ena asistentka.« Mia se ji je lepo nasmehnila in se odpravila pojest. Ni se ji sanjalo, kako se je lahko tako izmazala, pa vendar ji je uspelo. S tem kar je naredila se bo ubadala pozneje, za zdaj je morala samo poskrbeti za to da ne zaide v težave.
Ko so se vrnili iz dopoldanske dejavnosti je zopet stopila do profesorice. »Profesorica, Erin je klicala domov in prišli so jo iskat. Verjetno je staknila kakšen prehlad, pa vendar je raje odšla domov, da ne bi nalezla še koga. Njeni starši so me prosili, da vam sporočim.« »Kakšna škoda, da ne more uživati z nami. No hvala ti, da me informiraš o vsem. Pa tvoj gleženj je že dovolj dober, da bi se nam po kosilu pridružila na lokostrelstvu?« Rjavolaska se je nasmehnila, olajšana da ji ni več treba skrbeti. »To pa z veseljem,« ji je odvrnila nato pa se je odpravila proti svojim prijateljicam, da bi jim povedala za Erinin odhod.
______________
Ben je sproščeno sedel za Krystyinino jedilno mizo in čakal, da prinese čaj. Njen čaj je naravnost oboževal in jezilo ga je, da mu še vedno ni hotela povedati iz česa ga naredi, čeprav ji je najedal že leta in leta. Ampak ona se je, vedno ko jo je vprašal iz česa je, samo nasmejala in rekla: » Iz zelišč.« Kaj kmalu se je prikazala izza vrat z dvema pisanima skodelicam v rokah. »Krystyn,« je prijazno začel. Ona se mu je nasmejala in rekla: » Ja« »Saj veš, da si najboljša kaj ne,« je igrivo rekel in jo pogledal z najbolj nedolžnim izrazom na obrazu, kot otrok, ki hoče bonbone. Krystyn je bila edina, ki je poznala to njegovo igrivo plat, ki jo je tako malokrat pokazal. Pa tako prijeten je bil, ko je bil tako sproščen in rahlo otročji. Ona se je na široko nasmehnila in dejala: » Vem, vem, ampak recepta ne dobiš, žal. To je edini način, da te sploh spravim sem, kajti moj čaj je edina stvar ki premaga tvojo trmo.« Ben se narejeno našobil, nato pa sta oba prasnila v smeh, a sta se hitro zresnila. » Torej, z besedo na dan« je rekel Ben. Ženska nasproti njega je zavzdihnila, nato pa začela: » Kaj bova z njima? Prenevarno je, da bi ju poslala nazaj na Zemljo, glede na to, da ju je lovil negativec. Poleg tega pa si najverjetneje tudi ti opazil, da sta pravzaprav od tukaj.« » Res je. Najbrž so njuni starši pobegnili na Zemljo, da bi ju obvarovali. Negativec pa ju zagotovo ni lovil kar tako brez razloga. Nekaj morata pomeniti. Si slučajno izvedela kako jima je ime?« je svoje mnenje povedal še Ben. Krystyn je pokimala: » Fantu je ime Indigo, dekle pa je Erin« » Erin, Arthurjeva hči! Nujno moram govoriti z njim,« je vzkliknil Ben. Tako sunkovito je vstal, da je skoraj polil čaj. Ženska je samo obsedela na stolu. Sedaj je vedela, zakaj se ji je dekle zdelo znano. Saj je bila izrezana mati. Lahko bi ugotovila že prej, a kaj ko ni pomislila na Arthurja, Benovega najboljšega prijatelja iz otroštva, in njegovo ženo Ji Soo.
»Krystyn, pridi mi pomagat vzpostaviti telefonsko linijo,« jo je poklical Ben. Vstala je in odšla k njemu. Na mizici je stal star rdeč telefon, ki je bil drugače popolnoma neuporaben, saj tukaj niso imeli telefonskih linij, a z nekaj triki si lahko za kratek čas vzpostavil povezavo z nekom z Zemlje. Ben je zavrtela številko, ona pa je svojo energijo preusmerjala v rdeč telefon na mizici. Kmalu je ta zavibriral in začel je klicati. »Prosim?« se je oglasilo na drugi strani. » Pozdravljen Arthur, lepo te je slišati,« je rekel Ben. » Ben! Tudi tebe je lepo slišati. Dolgo časa se že nisva videla. Kako je kaj Krystyn? Si že dobil recept?« je presenečeno, a hkrati veselo rekel Arthur. Ben se je nasmehnil in v slušalko rekel: » Oh Krystyn je odlično. Recept pa je še vedno skrivnost. Ko ga izvem, ti takoj sporočim. Ta prelomni dan, če se bo sploh kdaj zgodil, bi bilo potrebno zapisati na koledar.« Nato pa se je popolnoma zresnil in nadaljeval: » Preidimo k stvari, verjetno veš da nisem klical kar tako brez razloga. Torej, tvoja Erin in njen sošolec sta tukaj.« »Kaj?!« se je iz druge strani zaslišalo ogorčenje. »Počakaj, da ti razložim. Mulci so se igrali neko igrico v domu in onadva sta morala do nekega jezera sredi noči, ne vprašaj zakaj. Potem ju je začel loviti negativec. Na srečo je naš predragi lovec Cori, ki se v štiridesetih letih še ni naučil zapreti portala, pozabil zapreti portal za sabo. In Erin in njen sošolec sta ga nekako našla in prišla sem, ter tako zbežala negativcu, ki ju je lovil,« je končal pripoved. Iz druge strani se je zaslišal vzdih in nato glas: » Torej naj ostaneta pri tebi. Če se demoni res potikajo po Zemlji tu nista več varna. Nek izgovor si moramo izmisliti, malce zmesti profesorje in nekaj naplesti še Indigovim staršem oziroma poizvedeti, če vedo za vse skupaj. Za paniko v domu bomo že nekako poskrbeli. Pazi nanjo, prosim.« Ben je zaznal bolečino v njegovem glasu. Bilo je popolnoma razumljivo, kajti bal se je, da bo izgubil svojo edino hči, a je Benu zaupal, da jo bo varoval. » Bom. Če bo kaj narobe, ti takoj sporočim. Pozdravi Ji Soo. Adijo.« je rekel Ben, nato pa prekinil klic.
Pogledal je Krystyn, vedel je, da je poslušala pogovor. » Kdo bo razlagal?« jo je vprašal. » Ne, ne še. Počakaj, da vprašata,« je čisto tiho rekla starka.