Odvzem morja, 1. del
3
Hi!
Tukaj je kot sem obljubila prvi del nove zgodbe Odvzem morja, ki ima verjetno najdaljši naslov na svetu :joy: . Zgodba je sicer kar čustveno raznolika, včasih je vesela :blush:, včasih žalostna :sob:. Upam, da vam bo všeč :kissing_closed_eyes:!
NISEM LEPA, A MOJE ŽIVLJENJE JE OK
V majhni, beli in samotni hiši, obdani z iglavcimi in kjer se sliši šum morskih valov, je živela Astoria Meldrum. Njeni svetlo rjavi sicer rahlo valoviti lasje s frufrujem so se svetili v toplem soncu. Njene čudovite modre oči pa so se lesketale v mirnem morju. Astoria je živela sama, svoje mame in očeta namreč ni poznala. A Astoria je bila pametna, zato je sama znašla. In sicer tako, da je v zameno za denar pomagala pri hišnih opravilih njeni sosedi, gospi Smith, ki je bila že zelo stara in se je komaj premikala. Tako je Astoria dobila toliko denarja, da si je lahko kupila hrano in oblačila. Veliko denarja je porabila za hrano, zato ni imela veliko oblačil. Običajno je nosila belo majico z zelenimi črtami in bele dolge kavbojke. Nisem lepa, a moje življenje je OK, je o sebi pravila Astoria. Imela je nadvse rada morje in dostikrat je vanj zaplavala. Čeprav je plavala bolj po svoje, saj je ni nobeden naučil, ji je bilo vseeno. Kljub temu je bila hitra in rada je raziskovala morske gladine, ki so si ji zdele izredno zanimive. Ampak njena posebnost ni bilo plavanje, temveč njen glas in petje. Astoria je imela zelo nežen in pomirjujoč glas, ob katerem bi kar zaspal. Velikokrat je pela ob morju. Takrat se je Astoria počutila kot v najlepših sanjah.
Tukaj je kot sem obljubila prvi del nove zgodbe Odvzem morja, ki ima verjetno najdaljši naslov na svetu :joy: . Zgodba je sicer kar čustveno raznolika, včasih je vesela :blush:, včasih žalostna :sob:. Upam, da vam bo všeč :kissing_closed_eyes:!
NISEM LEPA, A MOJE ŽIVLJENJE JE OK
V majhni, beli in samotni hiši, obdani z iglavcimi in kjer se sliši šum morskih valov, je živela Astoria Meldrum. Njeni svetlo rjavi sicer rahlo valoviti lasje s frufrujem so se svetili v toplem soncu. Njene čudovite modre oči pa so se lesketale v mirnem morju. Astoria je živela sama, svoje mame in očeta namreč ni poznala. A Astoria je bila pametna, zato je sama znašla. In sicer tako, da je v zameno za denar pomagala pri hišnih opravilih njeni sosedi, gospi Smith, ki je bila že zelo stara in se je komaj premikala. Tako je Astoria dobila toliko denarja, da si je lahko kupila hrano in oblačila. Veliko denarja je porabila za hrano, zato ni imela veliko oblačil. Običajno je nosila belo majico z zelenimi črtami in bele dolge kavbojke. Nisem lepa, a moje življenje je OK, je o sebi pravila Astoria. Imela je nadvse rada morje in dostikrat je vanj zaplavala. Čeprav je plavala bolj po svoje, saj je ni nobeden naučil, ji je bilo vseeno. Kljub temu je bila hitra in rada je raziskovala morske gladine, ki so si ji zdele izredno zanimive. Ampak njena posebnost ni bilo plavanje, temveč njen glas in petje. Astoria je imela zelo nežen in pomirjujoč glas, ob katerem bi kar zaspal. Velikokrat je pela ob morju. Takrat se je Astoria počutila kot v najlepših sanjah.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:hearts::hearts::hearts::hearts:🥰
0
The mushroom girl 🍄
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.



Pisalnica