Hi :wave:!
Tu je že trideseti del te zgodbe in ta bo tudi bolj srečen. Če se spomnite, je Astoria pristala v Londonu. No, bom raje zdaj malo tiho :joy: ...
ZBIRANJE DENARJA
Astoria je šla iz trgovine madam Richardson. Pristala je v Londonu. Kako je to mogoče? Kmalu je postala lačna in žejna. Denarja pa ni imela.
Nato se je spomnila prekrasne ideje. Spomnila se je, kako dobro poje. In že je dobila idejo! Pela bo na ulici in ljudje ji bodo dali denar. Iz žepa je vzela robček in ga razgrnila na tla. In nato je začela peti. Njen glas je bil nežen kakor sinica na nebu in res se je trudila. Že na začetku pesmi, ki si jo je sproti izmišljevala, se je zbralo nekaj mimoidočih ljudi. Kmalu se je zbiralo vedno več in več ljudi. Takrat je Astoria zapela še glasneje in njen prečudovit glas je odmeval po ulici. Ljudje, ki so jo poslušali so bili ogorčeni, saj nikoli v življenju niso slišali tako čudovitega petja. Ko je končala, so jo vsi glasno zaploskali, nekateri celo žvižgali. Zatem so na robček začeli metati kupe kovance, tudi bankovcev. Kmalu je bil robček premajhen za ves denar, zato je neka gospa dala vrečo, v katero so ljudje metali denar. Po metanju denarja so nekateri želeli, da se jim Astoria podpiše. Astoria se je z veseljem vsakemu podpisala, čeprav je bilo na koncu že kar malo moteče. Nato je preštela denar. Sto funtov. Neverjetno, si je mislila. Zavila je v prvo trgovino z živili in končno nekaj pojedla in spila.