Oh, predragi dnevnik!
Današnji dan je bil, hmmm... Grozen!
Da ti opišem:
V šolo sem šla z avtobusom. Današnji dan je bil že tako ali tako oblačen, zato sem vzela z sabo tudi dežnik. Med potjo v šolo, sem ves čas mrzlično razmišljala kašen bo odziv šole. Afne so ravnatelju zagotovo povedala o tem in Kally je zagotovo spremenila celo resnično zgodbo.
Avtobus je ustavil in izstopila sem. Ko sem prišla v šolo, sem takoj opazila, da je nekaj drugače. Vsi so se me izogibali! "Zdravo!" sem pozdravila Jasmin. Jasmin je moja najboljša prijateljica. Je približno takšna kot jaz. "Oj..." je tiho odgovoril. Nato jo je tiho od vrla. Šla sem do svoje omarici. A na mojo nesrečo me je tam čakala učiteljica. "Dobro jutro!" me je glasno pozdravila. "Dobro jutro... sem zamrmljala v odgovor." Ravnatelj te želi videti v svoji pisarni" je odločno odgovorila. Pokimala sem.
Tisti trenutek, ko sem hodila po stopnicah navzgor sem takoj, ampak res takoj (želela) hotela umreti!
Ko sem trkala na njegova vrata mi je srce bilo sto na uro!
"Lucy! Tukaj si! Hvala, da si prišla." je rekel ravnatelj Jackson. Hotela sem nekaj odgovoriti, a sem raje samo pokimala.
"No, Lucy. Slišal sem kaj se je včeraj zgodilo. Upam, da veš da je takšno obnašanje nesprejemljivo." "Da, gospod" sem odgovorila.
"Zato..." Tisti trenutek sem hotela biti na drugi strani sveta. "Zato ti na žalost moram dati opomin. Prosim, da tvoja starša danes prideta na pogovorno uro." je še dodal, ko sem že odhajala. "Da, gospod" sem spet odgovorila.
Nato sem odšla. Pouk se je neznosno vlekel in nihče se ni hotel družiti z mano.
Končno je bilo konec pouka in vsa prestrašena sem odšla na kosilo. Za kosilo so bili špageti z omako. Hodila sem k mizi, ki je bila oddaljena od drugih, ampak seveda sem morala mimo mize za katero sedijo avše. Mimo sem hodila popolnoma mirna, a od znotraj sem bila prestrašeno tele. Bila sem že pri koncu mize in pomislila sem že, da bo mi uspelo ko me je Kally spotaknila. Padla sem na tla in z glavo pristala v špagetih. "Oh, moja napaka! Oprosti!" je nedolžno odgovorila Kally. Grdo sem se ji nasmehnila in ji moje špagete vrgla v obraz. Vsi so obmolknili, Kally pa se je začela cmeriti. Hitro sem zgrabila svojo torbo in od pihala domov. "Hmm... še en opomin..." sem si pravila sama pri sebi. Avtobus sem zamudila, do naslednjega pa je bilo še cele pol ure. Nisem morala tako dolgo čakati, zato se morala iti pač peš. Hodila sem dobrih deset minut, ko je začelo deževati. Dežnik sem pozabila v šoli zato sem bil mokra. A ni mi bilo mar! Hotela sem domov! Se zapreti v svojo sobo in jokati!
Začela sem hoditi hitreje in naenkrat sem tekla. Domov sem prišla kar hitro ter se cela mokra vrgla na posteljo. Nato sem začela pisati dnevnik. To je to za danes.
~Z ljubeznijo, Lucy
----------------------------
Oj! Nov del zgodbe! Upam, da vam je všeč.
Lp,
Vsevednica