Oprostite ker dolgo nisem nič napisala.To je zadnji del te zgodbe ali boste lahko potem napisali kakšna se vam je zdela.(Sprejmem negativne in pozitivne pripombe.)



Bilo je kot v najhujši nočni mori.Dojela sem, da na svetu za nekatere ljudi pač ni prostora in morajo zapustiti ta svet.Vedela sem, da iz tiste situacije ni rešitve ali poti nazaj.Resda sem bila privezana na posteljo ampak nevem kako sem se uspela iztrgati.Roke sem imela proste.Na nočni omarici zraven postelje sem zagledala nekakšne tablete podobne kot antibiotik vzela sem jih iz škatlice za celo pest.Morala sem zavzdihniti inpogoltniti slino.Po licu mi je pritekla ena sama solza.Odprla sem usta, ter pogoltnila tablete.Zgrudila sem se po tleh.Bila sem še pri zavesti, samo v groznih bolečinah.Vedela sem, da je to moj konec.Še enkrat sem zajela sapo zaprla oči in z dušo sem že bila v čisto drugem svetu.Kar naenkrat pa sem zaslišala ob sebi glas male deklice Oyku.
"Končno.Končno boš srečala svoje starše v nebesih.Tam so.Kmalu po tvojem izginotju so umrli." je zamrmrala
Nato pa mi je po licih stekla še zadnja solza.Solza sreče.Rojstnodnevna želja se mi je izpolnila.Želja, da bi srečala starše.
Kmalu je moje telo z dušo bilo že v popolni temi sreče.Vedela sem, da je res.Čutila sem bližino staršev čeprav jih nikoli nisem videla.