“ZOE!” Lilith je bilo čisto vseeno kdo jo sliši, ko se je njena sestra vrgla s stolpa. Videla je kako so skozi okno za njo pogledale glave. Ravno, ko je že želela ponovno zajahati Arcas, je pod Zoe švignila svetla senca, Zoe pa je pristala na njenem hrbtu. Lilith se jeskoraj sesedla od olajšanja, čeprav je bilo mogoče, da je senca sovražna.
Posvetilo se ji je, da očitno ni, saj se je namenila k njim. Bliže sta prihajali, jasnejši sta postajali. Lilith je ugotovila, da je Zoe jahala na sitinijski ptici neverjetne velikosti, ki je imela na hrbtu sedelne torbe in sedlo.
Lilith je imela svojo sitinnijsko ptico. Arcas je bila tako kot Lilith stara enajst let, saj je njena mati umrla preden se je izvalila. Na Zoejino pobudo sta njuna oče in mama privolila, da lahko odrasteta skupaj. Bila je srednje velikosti s kot noč črnim perjem in živo zelenimi očmi. Imela je en par kril, navaden rep, dve mogočni nogi s kremplji in črn kljun. Prvzaprav je izgledala kot kakšna ptica ujeda le, da mnogo večja in mnogo nevarnejša.
Ta ptica pa…prva razlika, ki jo je Lilith opazila je bila barva. Te razlike sploh ni bilo mogoče spregledati, saj je bila bela. Lilith v življenju še ni videla veliko sitinnijskih ptic in nikoli ni vedela, kako mislijo, da nista niti dve enake barve. Dokler ni videla te.
Ko se je otresla šoka pa je začela zaznavati še podrobnosti. Ptica je imela srebrno belo perje, ki se je pod določeno svetlobo svetilo tudi zlato ali svelo modro. Nejen kljun je bil srebrne barve, njene oči pa nevihtno sive. Posvetilo se ji je, da so čisto enake barve kot Zoejine. Močne noge je imela srebrne barve s črnimi kremplji.
Čeprav je pristala najmanj deset metrov stran jih je vesno skoraj odpihnilo. Zoe je skočila iz sedla in se jim nasmehnila, njeni črni lase so bili razmršeni od divjega leta. Lilith je bila prepričana, da se ji je zmešalo.
Ko se je končno ponovno zbrala, je rekla:“Nora si. Se ti sploh sanja kako velike so bile možnosti, da bi preživela tak padec?!” Zoe se jim je približala ptica pa za njo. “Ja,” je rekla,“ni možnosti.” Obrnila se je proti ptici in se nasmehnila. “Ti se pa ne oglašaj. Vem, da so neverjetna reševanja na tvojem seznamu stvari, ki jih rada počneš,” ji je rekla, ptica pa jo je dregnila s kljunom, vendar pa je izgledalo, kot da se je smehljala. “Sicer pa je bilo neverjetno adrenalinsko,” nasmejala se je in nadaljevala, “Čeprav, drugič bom poskušala bolj mehko pristati na tvojem hrbtu, Thunder.” Ptica je prhnila, kot da se ji zdi smešno. Ali pa, da je dvomila o tem.
Lilith se je posvetilo, da se je Zoe pogovarjala s ptico. Očitno ji je bilo ime Thunder. Lilith je bila zelo zmedena. “Zoe,” je rekla,“lahko prosim pojasniš, ker smo nekateri malo zmedeni.”
Zoe se je obrnila k njim in se nasmehnila. Lilith je opazila, da se zdaj, ko je Thunder zraven veliko več smeji. “Lilith, to je Thunder, Thunder, to so Lilith, Arcas in Ariella Smith,” je rekla Zoe, Lilith pa se je vprašala, kje je izvedela služabničino ime.
Lilith se je končno opogumila in stopila do Thunder. Zdaj, ko je stala ob njej, je opazila, da je velika vsaj dvakrat toliko kot ona sama. Pazljivo je iztegnila roko. Sitinnijska ptica je sklonila glavo, Lilith pa jo je pobožala po kljunu. Zoe je sumničavo pogledala Thunder. “Kaj zdaj boš pa kar tiho, kaj?” Je nejeverno rekla. “Sem si mislila, da boš vesela, da si končno spoznala Lilith.” Thunder je obrnila svojo glavo proti Zoe in se ji zazrla v oči. Zoe je zavzdihnila. “No, če že hočeš,” je rekla in stopila k sedelnim torbam na Thunderinem hrbtu, Thunder pa se je vsedla na tla in stresla peruti.
Zoe je odpela trakove, ki so zapenjali dva nahrbtnika k ostalim torbam ter ju odnesla k Lilith. Enega je dala njej drugega pa sama odprla in iz njega vzela debelo v usnje vezano knjigo.
Medtem ko je Zoe listala po kjigi je Lilith v svoji glavi začutila drugo prisotnost. Zdravo, Lilith, je v svojih mislih zaslišala nov glas in se obrnila, vendar pa je videla samo Zoe, ki se je trudila, da se ne bi nasmejala. Ampak Lilith ni bila neumna. Nejeverno se je zasukala k mogočni ptici in ji pogledala v oči. Thunder je sklonila glavo. Veliko lepih stvari sem slišala o tebi, je rekla ptica v njenih mislih. Lilith je opazila. da ima Thunder okrog enako verižico kot Zoe, le da je bil dragulj v njeni bel, v Zoejini pa črn. Obesek je imel obljiko zmaja iz srebra z diamantom na trebuhu. Če je bilo verjeti zgodbam je Zoe ni snela niti med spanjem.
Lilith je ugotovila, da je tudi Arcas prevzeta nad Thunder, medtem ko Ariella ni izgledala čisto nič presenečena. Spomnila se je, da so med služabniki v gradu krožile podobne govorice.
Nenadoma se ji je posvetilo, kaj pomeni, da so zbežale z gradu, ki je bil tako dolgo njihov dom. Obrnila se je proti Zoe, v očeh so jo zaščemele solze, ki jih je poskušala ignorirati. Zoe je videla njen pogled in stisnila ustnice. Lilith je razumela. Ni jim pomoči, kot je rekla že služkinja.
Nekaj časa so samo v tišini stale in gledale proti palači. Končno je zbrala pogum in vprašala: "Torej so... so res?" Zoe je odkimala. "Ne vsi, " je rekla, "Hazel in bratje so priklenjeni na stebre sredi Trga poguma, mati in oče pa sta...." Mrtva. Ni ji bilo treba povedati. Lilith je besedo videla jasno v njenih očeh. Thunder se je sklonila k njej in jo dregnila s srebrnim kljunom, Lilith jo je pogladila po pernatem vratu, potem pa objela Arcas.
"Kaj pa zdaj?" je vprašala Ariella. Zoe se je rahlo nasmehnila. Očitno je služkinji uspelo spremenit vzdušje. Lilith jo je pogledala, Zoe pa ji je odgovorila; "Ločiti se bomo morale," in jo pomenljivo pogledala. Lilith ni mogla zadržati nasmeška. To je pomenilo.."Edina dobra stvar je, " je rekla, "da naju več ne omejujejo mamina pravila. In očetova." Ni si mogla pomagat. Divje se je zarežala: "Jaz bom z Arcas in Ariello najprej odšla v Strupeni pragozd. Seveda nameravam tam narediti akr doolg postanek." Pa še svoje tehnike z bodali je morala izpopolniti. Ni mogla verjeti, da bo lahko končno spoznala morilce iz Strupenega pragozda, ki so jim -logično- rekli tudi strupeni morilci. Obrnila se je k Zoe. "Kam pa ti?" je vprašala. Zoe se je nasmehnila. "Najprej bova s Thunder najverjetneje odšli v Severno puščavo, potem pa v Serin. Zanima me njihovo orožje," je odgovorila in potrepljala Thunder po boku, ki pa je v odgovor stresla z glavo in tlesknila s kljunom. Očitno ji zdaj ni bilo do govorjenja.
Zoe je imela na obrazu spet resen izraz in ko se je sklonila, k Lilith in jo objela se je ta zavedla, da je to slovo. Stisnila je svojo sestro in zašepetala:"Pogrešala te bom, Zoe, " "Jaz tudi tebe, Lilith," ji je odgovorila Zoe, se odmaknila in splezala na Thunder. Ptica se je vzravnala, zavreščala bojni krik, potem pa zamahnila z vsemi pari kril in se močno odgnala v zrak. Lilith je gledala za njima dokler nista izginili na obzorju.